Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Vaš komentar: Kar tako malo po belokranjsko


Alenka Mežnaršič
10. 9. 2011, 10.20
Posodobljeno
12. 09. 2011 · 07:08
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

ofce_vinko.jpg
Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si
Foto: Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si

##IMAGE-2532308##

Rečem vam naše zdravstvo je vse pipe i pipice zaprlo, pa pravijo, da bo iše gorje. Kdej pa pridete k dohtari čez Gorjance,valej pogledajo vašo emšo številko i začudijo se, ako se vam iše, splača iz britofa damuh hodit. Da jih ni samo špot i sram, sej bojo i oni stari, ako jih Matilda prej ne pozove k sebi. Kdej vidijo, da ste duma iz Bele krajine, valej rečejo, da mate jetra hin. To pa zarad' tega, ki mi pr'delujemo sakojako dobro i predikatno vino. Od metliške črnine, metlička, belokranjca, TPT ali PTT, sej niso sigurni kak' se temu zaščitenemu vini, reče. Tako vam rečejo, ne da bi nardili kake got preiskave. Povedajo vam, da ste kronik, pa ak mate kufrast nus al' pa ne. Tak vam je to. Polej govorijo, da mamo mi na sončni strani Gorjancof, samo nezdravo hrano. Zarad tega mamo jako hud i jak holesterol, pa iše vse uno, kaj zraven spada. Seveda nezdrava hrana, sej se odojki i janci, za sakim voglom vrtijo. Pa kaj uni novomeški i lublanski dohtari ne vidijo, da i zele i repo i kromper i grah i debelačo i šenico, glih tako pr'delujemo na naših nivah. Dohtari vidijo samo vino i pečenko. Pa kaj oni ne znajo, da mi vino res prdelujemo, polej ga pa izvažamo v gornjo, severno Slovenijo. To je belokranjski izvoz. Vam garantiram, da v parlamenti ne pijejo našega, belokranjskega vina. Najbrž je prenizka cena, je treba vinarom povedat, da poskočijo na ceni. Polej bo pa pr'šlo belokranjsko vino v protokol.

Naši, iz cele Slovenije uvoženi policaji, pa nas tukej Belokrance lovijo, dajejo une piskalice, za ugotavljat alkoholiziranost. Pojma nimam ako, pregledevajo i parlamentarce, kdej se vsiplejo iz parlamenta. Kaj ste morbit vid'li, da bi oni nazdravlali sz kravjim mlekom.

No, ki smo glih pr' tem nazdravlejni, ja ne morem nikakor svoje sosede tožit, zarad petelina, ki me prerano vjutro budi. Sploh ne pridem na vrsto, sej majo sodišča opasnega posla sz vladajočih glavah i strankarskih liderih.

Ja mislim v svoji šumasti glavi, da mora bit v naši državi nekej jako narobe. Bi se reklo, da nekej jako smrdi. Znate prepričana s'm, da ondej ki so pršli partizani iz loze, to je b'lo 45 leta, niso meli magisterijof, ne doktoratof i ni blo sakojakih inženirof. So pa zavihali rokave, zgradili tovarne. V tovarne so zaposlili lodi, ti pa so si nardili iz pogorišč nove zidane hiše. Pa poglejmo koko je to d'ns. Sami mladi magistri, doktori, inženiri, sami visoko študirani menedžeri, saka jim čast. Ampak nobene nove fabrike. Včasih so ob državnih praznikih, odpirali cejste fabrike i sakojake dvorane i še i še. Pa zdej, pred praznikih zaprejo fabriko i lodi trumoma na cejsto pošilajo, na rdeči križ i karitas, pa na zavod. Kaj vam je to kako gospodarstvo, meni se ne vidi. Ne bom rekla, da ni b'la prejšna jugovina zadolžena, a zdej nas bojo pa kmalem vse prodali. Ni ga, ki bi jemou samo tulko jajc, magari samo eno, da bi po mizi vodru i red naredu. Ampak ak nima gospodar reda pri sebi, bome ga nima ni hlapec. Se zmislim, da so žensko, ki je vzela modrc al' pa hlačke v fabriki, valej iz službe hitli. Bogati d'ns pa direktorat kompletno fabriko zašuštra, pa nikom ništa. Dobro, da jih iše ne nagradijo, sej une, ki so banko oraubali, po uradni poti, so jim še malo dodali, sigurno so si premalo vzeli. Znate ja si šparam na banki, fičenke, zna se za dostojen pogreb i karmino, pa še to mi bojo enega dana na banki, polastlinli. Pa baš me briga, me naj pa na občinske stroške zakoplejo. Parcelo si še plačujem na komunali.

Na čelo fabrike postavijo uradno, človeka z bugzna kako visokim znanjem, važno, da je naš. Kdej vse propade, ga iše dodatno nagradijo in sam se sploh ne počuti nesposobnega. Lepo vas prosim, kaj so delavci krivi. Člani nadzornih svetov pravijo, da imajo delafci prevelike osebne dohodke. Včasih smo imeli delavski svet, ki ni bil plačan, zdej pa nadzorne svete, ki se prisesajo na podjetje, kot pijafke. Poberejo grajsko i komensko. Ondej kdu je krif, da podjetje crkne', delafci z uno mizerijo, ki se ji naj bi reklo plača?

I kdej gre vse v maloro, ostane samo smetana i nadzone pijafke, da iše uno poharačijo do konca, kaj ostane. Pa mi rečte ak' se je komu i kej zgodilo. Kdu ma dnar, ga zagovarja pisarna Čeferin. Bome mene ne bo zakej pr' nih je samo ak' za kljuko primeš visoka cena. V teh izpraznenih fabrikah bi lahko nar'dili, prestižne rešte, za menedžnent.

Si pa nikakor ne morem zamislit, da jih na raznih državnih službah ni preveč, ko se je tulko fabrik zaprlo. Vsak minister, ki na novo zavlada, s saboj prpele iše svoje lodi, a prejšnji minister svojih ne odpele, ondej kdej dobi nogo, temu se reče nezaupnico. Zato pa zmanjka raznih pisarn po Lublani, ki jih vsi tako drago plačevamo. Evo pa je sklenen krog. Pametnjakoviči najamejo kredit, pisarne dajo v najem. Država plačuje najemnino, najemodajalci s tem d'narom plačevajo kredit, pa še nekaj ostane za preživetje. Naši ljubi ministri to zakuhajo, mi plačevamo. Ko ministru pride do vrelišča, se razjadi, da nepreklicno odstavko. Ak' mu kaj reče kdo je to predvolilni politični konstrukt, a karavana gre dalje. Noben potem teh zablojenih stvari ne popravlja, na koncu nihče ni nič krif.

Fala bogi, da je gospa ministrica obljubila policajem nekakšen dnar, mislim, da ga je vzela megla. Ampak naše policaje je to tako razjadilo i zdej več nečejo stat za sakom grmom, da bi nas vstavlevali. Baš s'm pogruntala, da me že nekej cajta niso vstavli.

Se pa ja vseglih, jako varno počutim v moji domovini. To pa za to, ker me na zemlji, na morji i v zraki čuva slovenska vojska.

Na cejstah, budno name pazi, naša policija z vso branžo kar spada poleg, kriminaliteta i tako dalje. Polej so tukej iše troobčinski redarji. Troobčinski pa zato, ker mamo vse tri belokranjske občine, skupne redare. Ak' jih vidite v Metliki jih v Semiči i Črnomlji sigurno ni. Pa preobremenjena sodišča, pa davčna, ki ma kontrolo nad mojih financah, pa iše se bi našlo ke koga, kot bi se reklo inkognito, ki zna več o meni, kot znam sama o sebi. Vidite, zato se počutim v moji domovini, varno, saj vsi skrbijo zame.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.