Arhiv Lokalno.si

Okrogle mize "Problemi z zavarovanimi vrstami prostoživečih živali v kmetijstvu in gradnja gozdnih prometnic v Črnomlju", ki so jo organizirale Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), območna enota KGZS Novo mesto in območna enota KGZS Kočevje pred dnevi v dvorani Obrtnega doma v Črnomlju, so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor (MOP), ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Krajinskega parka Kolpa in KGZS.

Po uvodnih predstavitvah strokovnih služb, ki so prikazali zaskrbljujoče stanje (nenehen porast škodnih primerov in naraščajoč obseg vrednosti škod) so spregovorili tudi lastniki zemljišč in kmetje oškodovanci. Enotno so izražali zelo veliko nezadovoljstvo in obup zaradi nerazumevanja pristojnih. Poudarjena je bila potreba po določitvi nosilne kapacitete okolja (koliko osebkov posamezne vrste prenese okolje) - posebej za velike zveri, pa tudi druge zavarovane vrste in lovno divjad. Poudarili so zahtevo po doslednem izplačevanju škod - tako lovskih koncesionarjev kot države.

Posebno nezadovoljstvo med rejci živali pa je izzvala odločitev Agencije RS za okolje, da zavrne izplačilo škod, ki jih je v zadnjem letu povzročil krokar, čeprav so pooblaščenci ZGS nedvoumno potrdili nastanek teh škod. Kmetom tako preostanejo le še odškodninske tožbe. Neurejeno stanje, kot smo mu priča sedaj, pa bo zagotovo neugodno vplivalo na stanje zavarovanih vrst, saj bodo oškodovanci vzeli stvar v svoje roke, v takšnem primeru pa so oškodovane predvsem zavarovane prostoživeče živali.

Tudi o urejanju gozdnih prometnic so razpravljavci izrazili številne kritične misli do zakonodajalca in izvajalcev kmetijske in prostorske politike.

Zahteve, ki so jih izrazili udeleženci okrogle mize:

1. Zahtevamo takojšnjo spremembo oziroma prilagoditev lovske zakonodaje evropskim pravnim normam - divjad je nikogaršnja last.
2.  Država je v zvezi z prijavami škod s strani oškodovancev dolžna takoj poravnati ocenjene škode po vseh zavarovanih vrstah živali, v kolikor je bil zahtevek za povrnitev škode pozitivno ocenjen s strani pooblaščencev Zavoda za gozdove Slovenije.
3.  Država mora v prehodnem obdobju, do sprejema nove zakonodaje o lovstvu, urediti sistem ocenjevanja škod po lovni divjadi v gozdovih in na kmetijskih površinah. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora zagotoviti redno plačilo škod s strani koncesionarjev.
4.  Udeleženci okrogle mize zahtevamo, da vlada takoj sprejme ukrepe za ureditev nevzdržnega stanja prevelikega števila populacij zavarovanih vrst in lovne divjadi v prostoru.
5.    Udeleženci okrogle mize zahtevamo, da se s sklepi okrogle mize seznani poleg vlade še državni zbor, državni svet ter širša slovenska javnost.  V kolikor vlada ne bo pristopila k takojšnjemu reševanju nastale problematike ter v roku treh mesecev začela izvajati ustreznih ukrepov, bodo udeleženci okrogle mize pozvali Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, predstavnike lokalnih skupnosti in drugih nevladnih organizacij v kmetijstvu, da v znak nestrinjanja organizirajo različne oblike državljanske nepokorščine.
6. Zahtevamo spremembo zakonodaje, ki bo omogočila gradnjo gozdnih cest društvom lastnikov gozdov. V primeru velikega števila lastnikov in solastnikov naj za gradnjo zadošča soglasje tistih lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 % površin zemljišč na predvideni trasi gozdne ceste.
7. Zahtevamo, da se pri načrtovanju in vzdrževanju gozdnih prometnic aktivno vključijo tudi lastniki gozdov. 
8. Zahtevamo, da se v primeru ustanavljanja parkov in zavarovanih območij pridobi soglasja lastnikov in uredi sistem odškodnin za omejitve gospodarjenja.
9. Zahtevamo takšno spremembo Zakona o agrarnih skupnostih, ki bi omogočila njihovo boljše delovanje in gospodarjenje.

Boris Grabrijan