Rok Černelič

Lojze Peterle je dejal: ''Pri zgodovinskem projektu osamosvajanja Slovenije sva imela z Jelkom (Kacinom) priliko in čast sodelovati. Kar smo naredili skupaj z Demosovo vlado, močno presega naše razlike in nesoglasja, saj samostojna država ostaja vsem nam. Odslej si sami 'volimo svoje pravice in postave' in ni potrebno več ne na Dunaj in ne v Beograd.'' Ob tem se je zahvalil za izdatno podporo na prvih demokratičnih volitvah, ki jo je Demos prejel v Šentjerneju.

Jelko Kacin: ''Plebiscit nam je dal legitimno in moralno moč, predvsem pa zavezo, ki smo jo v enem letu uresničili.''

Tandem

V skupnem pogovoru sta se Peterle in Kacin dopolnjevala kot dober tandem. Preko opisovanja pomembnih ključnih dogodkov in zgodb v procesu osamosvajanja sta posredovala tudi njuno vzdušje: zagnanost, jasnost in predanost skupnemu cilju.

Rok Černelič

Samostojnost države Slovenije je bila izborjena z jasnim skupnim ciljem in zavezo, ki so jo na plebiscitu podelili volivci prvi demokratični izvoljeni vladi. In prva vlada, ki ji je predsedoval Peterle, je s premišljenimi in smelimi odločitvami izkoristila kratko časovno zgodovinsko okno in osamosvojitev Slovenije izpeljala v enem letu vodenja države. Prva vlada je nastopila svoj mandat 16. 5. 1990 in ga zaključila 14. 5. 1992.

V tem času je Demosova vlada izpeljala:

- osamosvojitev Slovenije – dobili smo svojo državo;

- zmago v vojni z JLA – po 10 dneh vojne;

- mednarodno priznanje samostojne države Slovenije;

- in menjavo denarja – v slovenske tolarje.

Sestavljanje vlade je bilo zahtevno, Peterle je imel željo in vizijo, da je to skupen projekt, ki mu bodo ljudje lahko zaupali in verjeli. Vlado je sestavljalo 27 ministrov, kar je zelo veliko. 9 od njih je bilo članov ali nekdanjih članov ZKS (Zveze komunistov Slovenije). Peterle je izpostavil Jožico Puhar, ki je sprejela izziv in vodila ministrstvo za delo v zelo zahtevnem času propadanja podjetij in odlično opravila svoje delo. Sama je bila ponosna na svoje sodelovanje v Peterletovi vladi, saj ni mogla verjeti, da ji je zaupal tako pomembno nalogo, čeprav sta bila na nasprotnih političnih bregovih.

Oba gosta, Peterle in Kacin, sta izpostavila ukaz za razorožitev slovenske teritorialne obrambe (TO), ki je bil izdan ponoči iz 15. na 16. maj 1990. Torej en dan pred nastopom prve demokratično izvoljene vlade. Kacin je razlagal, kako so 16. maja (prvi dan Peterletove vlade) reševali orožje TO iz kranjske kasarne. Rešili so 406 kosov pušk in pištol in 36800 kosov streliva. Potrebno je bilo reagirati v realnem času. Orožja je bilo premalo in tega so se močno zavedali. Uspeli so kupiti dva armbrusta in jih deset dni pred plebiscitom posneli in pokazali na TV, kar je pripomoglo k izidu. Zelo pomembno je bilo, da niso razglasili samostojne države Slovenije takoj po plebiscitu, saj so potrebovali čas za jasno vojno strategijo in nakup orožja. »Najdražje je tisto orožje, ki ga nimaš.« (Kacin) Zavezali pa so se, da bodo najkasneje v pol leta razglasili samostojno državo.

Ob tem je bilo pomembno, da so pridobili tri mesece časa od marca 1991 do junija 1991. V Beogradu so sklenili, da bodo izvedli vojaški udar na Slovenijo in ji onemogočili osamosvojitev. Vojaški vrh je zato iskal odgovore v zahodnih državah (Velika Britanija, Francija in ZDA), nazadnje pa je general Kadijević odšel v Moskvo. Odgovori zahodnih sil so bili, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve, v Moskvi pa so imeli problem z Gorbačovom, ki so ga želeli zamenjati, zato niso dali zagotovila za pomoč, če bo potrebna. Tako je Peterletova vlada pridobila tri mesece dragocenega časa za nakup prepotrebnega orožja. Hkrati so iskali tudi dogovor s Hrvaško in ugotovili, da sodelovanja ne bo in bo Slovenija v boju z JLA ostala sama. Zelo pomembno je bilo, da so to vedeli in se pripravili.

Izpostavila sta še en datum: 28. april 1991, ko je že zadišalo po vojni. Takrat so se na Brdu sestali predsedniki strank, ki so sestavljale Demos. Dogovorili so se, da gredo 'do konca' in tvegajo vse. Jugoslovanska ustava je imela zapisano pravico do osamosvojitve, a dejstva in sestanki v Beogradu so bili proti osamosvajanju.

Izpostavila sta še projekt približevanja Evropski skupnosti, ki sta ga vodila odbor in komisija. Imeli so dogovorjene sestanke na istem kraju, ob istem času, saj so le tako projekt lahko vodili kot vse nacionalni projekt.

Rok Černelič

Kaj pa zamujene priložnosti?

Kacin je poudaril, kako pomembno je za Slovenijo članstvo v zavezništvu Nato in kako bi privatizacija in denacionalizacija potekali drugače in bolje, če bi dobili povabilo za zavezništvo v Madridu 1997, osem let prej in se ne bi vključevali ravno v času finančne krize. Zavezništvo je nekaj povsem drugega kot en mandat enega predsednika. Velike države nas ne potrebujejo, Slovenija pa potrebuje varnost in zaščito zavezništva.

Peterle je povedal, da so se lahko dogovarjali in uspešno sodelovali, ko je bil jasen skupen cilj, ko pa je nastopilo vprašanje, kdo, so se začeli krhati odnosi znotraj Demosa, ki je bil sestavljen pluralno.

Na vprašanje, katere vrednote in usmeritve se gostoma zdijo pomembne za prihodnost Slovenije, sta podala nekaj življenjskih modrosti, do katerih vodijo mnoge izkušnje in zrelost, ki že močno preseže ego posameznika.

Peterle je poudaril demografski problem in upadanje volje do življenja. Spomnil nas je na zadrego, če mladi o osamosvojitvi ne poznajo dejstev in ne cenijo svoje države. Če vlada (sedanja) zapre muzej osamosvojitve, je to jasno sporočilo državljanom. Če ne vidiš vrednosti samostojne države, se zanjo ne boš boril in je ne boš spoštoval. Njegova ideja je: »Živeti v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju za pravično družbo.«

»Videti čez (preko)«, je Kacin povzel. Videti dolgoročno v političnem in evropskem smislu. Če ne vidiš preko, sebe spotakneš. Tako so začeli rušiti prvo vlado, preden je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. Prva vlada je vsaj za najpomembnejši skupen cilj 'videla čez', presegla omejitve in dosegla osamosvojitev.

Naj zaključim s to zadnjo Kacinovo mislijo: »Videti čez.« (V najbolj plemenitem pomenu.)