Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je na Svetovni dan Civilne zaščite (1. marec) prejelo bronasto priznaje Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno delo pri delu z begunci. Na priznanje smo zelo ponosni in se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste del te velike in humane zgodbe. Nagrada je vaša. Ponosni smo na vas.

Le nekaj dni kasneje pa so na regijski podelitvi nagrad Civilne zaščite v Sevnici plakete za uspešno delo pri delu z begunci prejeli še štirje prostovoljci iz društva ADRA Slovenije. Ponosni na Dušana, Ivanko, Simono in Jerneja. Čestitke!

"Prestopamo predsodke na prestopni dan"

Begunska kriza ima velik odmev v naši državi, ljudje, ki so ujeti vanjo, in njene posledice pa razdvajajo slovensko javnost. Mnenja o beguncih, migrantih, vojni, veri in politiki se izmenjujejo na slovenskih in svetovnih forumih, televizijske in spletne novice pa s svojo pristranskostjo sitaucijo le zaostrujejo. Mnogo ljudi je strah – omenjajo izgube služb, islamizacijo in terorizem. Drugi zagovarjajo pomoč in se sramujejo nehumanosti svojih sodržavljanov. Naraščajoča netoleranca in (občasna) agresija temeljita na nepoznavanju celotne zgodbe in situacije na terenu ter strahu, kaj bo prinesla prihodnost.

Da bi razblinili nekaj tega strahu in prestopili predsodke, s katerimi se srečujemo, je ADRA Slovenija na zadnji februarski dan letošnjega prestopnega leta organizirala okroglo mizo z naslovom »Prestopamo predsodke na prestopni dan«. Na dogodku so svoje izkušnje in vtise z nami delili tisti, ki se z begunci ves čas neposredno srečujejo.

Splošno mnenje gostov lahko povzamemo s trditvijo, da je pomagati sočloveku dolžnost vsakega posameznika. Begunci so ljudje, ki bežijo pred vojno, na kar hitro pozabimo ob splošnem negativnem mnenju, ki zadnje čase obkroža besedo »begunec«.

Pomembni obiski v sprejemnem centru Dobova Livarna

V začetku meseca je sprejemni center za migrante v Dobovi obiskal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Ob tem je poudaril, da je za reševanje migrantske krize potrebno veliko solidarnosti z begunci in sodelovanja med različnimi skupinami, ki pomagajo na terenu. Srečal se je tudi s predstavniki prostovoljcev ADRA Slovenija in z njimi spregovoril nekaj besed.

Dobovo sta obiskala tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė, ki sta se najprej ustavila na mejnem prehodu Dobova, kjer deluje kontingent litovskih policistov, ki slovenskim kolegom pomagajo varovati schengensko mejo, potem pa še v sprejemnem centru za begunce.

Konec meseca je v okviru turneje po državah na t. i. balkanski migrantski poti v spremstvu notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar sprejemni center za begunce v Dobovi obiskal tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Kot je povedal novinarjem, je ta obisk potrdil, da je pristop Slovenije v begunski krizi konstruktiven in pravi.

Prstan za srečno pot

Delo z begunci je fizično naporno, duša pa se, kot pravi koordinatorka na terenu ADRA Slovenija Simona Potočar, nadvse dobro počuti. Z nami je delila eno izmed izkušenj s terena, ki so jo bo, verjamemo, za vedno zapomnila.

»Bil je eden prvih dni v Beti, ko smo še vsi delali popolnoma vse in je bilo število organizacij na terenu še zelo okrnjeno. Med tekanjem po halah gor in dol me je ustavil gospod srednjih let s sinom, ki je že od prejšnjega dne pogrešal svojo ženo in otroka, ti so bili med pohodom iz Rigonc do Dobove namreč odpeljani k zdravniku in tu so se poti razšle. Ostali begunci so medtem že odhajali na avtobuse, nesrečen par je sedel v kotu in upal na rešitev. In sem šla v akcijo … S pomočjo krasne Marinke iz Centra za socialno delo Krško, ki je bila tedaj moja prostovoljka, sva v nekaj urah (in neštetih klicih) ugotovili, da je bila družina odpuščena iz bolnišnice ter da se nahajajo na PP Brežice. Po dogovoru s policijo pa sem bila zaprošena, da gospoda s sinom tja tudi dostavim. In smo šli … Med potjo mi je prijazni Sirijec razložil, da je bil njegov oče pred leti že zaposlen v Evropi in da je tudi sam kot otrok nekaj časa živel v enem od evropskih mest. Da je imel doma nekoč uspešno podjetje, zdaj pa beži. Malo pred Brežicam pa je iz zadnjega sedeža pomolil predme zlat prstan in mi povedal, da mu je ob odhodu prstan za srečno pot podarila mati, v zahvalo za iskanje njegove družine pa želi in insistira, da prstan vzamem jaz. Sledil je moj cmok v grlu, solze v očeh in sprejem darila … Besede in emocije v avtomobilu so bile tako iskrene, da zavrnitev darila v tistem trenutku preprosto ni bila mogoča. Čez nekaj minut smo se v Brežicah poslovili, prstan pa je dobil svoje mesto za mojim vratom … v spomin in opomin!«