Javšnik obsojen na pet let zapora
Na Okrožnem sodišču v Krškem se je danes popoldne zaključilo sojenje Jasminu Javšniku, obtoženemu, da je 26. julija letos kmalu po polnoči povzročil prometno nesrečo na Drnovem, v kateri sta umrla dva mlada človeka. Sodni senat je Javšnika obsodil na pet let zaporne kazni.
Tožilec Bogdan Matjašič je sicer predlagal sedem let zapora, Javšnikova obramba pa oprostitev ali milo kazen. Sodišče ga je na koncu spoznalo za krivega in obsodilo na pet let zapora, do pravnomočnosti sodbe pa so mu podaljšali tudi pripor, in sicer iz istih razlogov kot prej, tj. zaradi begosumnosti (Jasmin Javšnik ima tudi državljanstvo BiH) in ponovitvene nevarnosti.
Na obravnavi sta bila danes prisotna tudi oče pokojnega Benjamina Cizla in udeleženka tragične julijske nesreče Doris Roj, ki je bila v nesreči hudo poškodovana. Oba sta po izrečeni sodbi dejala, da je kazen prenizka.
V popoldanskem nadaljevanju sojenja je bil najprej zaslišan izvedenec dr. Jože Jakopič, ki je ugotovil, da je bilo uživanje alkoholnih pijač pri obdolženem Javšniku že rutinirano. To pomeni, da oseba ne kaže tako hitro znakov opitosti, kot so motnje govora in ravnotežja, nikakor pa to ne pomeni večjih sposobnosti za varno vožnjo. Stopnja alkoholiziranosti pri Javšniku je bila tako visoka, da je bil popolnoma nesposoben za vožnjo. Reakcijski čas je pri taki količini alkohola v krvi daljši, vidno polje se zoži, sposobnost kritične presoje je oslabljena, skratka psihofizične sposobnosti so bistveno manjše.
Okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič v zaključnem govoru ni našel olajševalnih okoliščin, ampak le oteževalne. Javšnik je spreminjal svoje izjave, krivdo je želel naprtiti pokojnemu Benjaminu Cizlu, lagal je, da nima dvojnega državljanstva, kar vse kaže, da je ravnal premišljeno. Poleg tega je bil trinajstkrat kaznovan zaradi prometnih prekrškov, ki so najpogostejši vzroki najbolj tragičnih nesreč, to sta alkohol in prehitra vožnja. Zaradi tega so mu marca odvzeli vozniško dovoljenje, pa ga tudi to ni spametovalo, s prekrški je nadaljeval vse do usodne julijske noči. Gre za popolno ignoranco obdolženega in nekritičnost do svojih dejanj. Najvišja zagrožena kazen bi bila 8 let zapora, tožilec je predlagal 7 let in po prestani kazni še za tri leta prepoved izdaje vozniškega dovoljenja ter zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti tudi podaljšanje pripora.
Obramba je temu nasprotovala in vztrajala, da obdolženemu očitana dejanja niso z gotovostjo dokazana in se oprla na izvedensko mnenje cestno prometne stroke, da se tudi povprečen voznik ne bi mogel rešiti iz dane situacije. Predlagala je upoštevanje olajševalnih okoliščin, kot so mladost, nekaznovanje, brezposelnost in brez premoženja, da je bil tudi sam poškodovan in zato oprostilno sodbo ali milo kazen.
Pred izrekom sodbe je dobil besedo tudi obdolženi Javšnik, ki je obžaloval, da se je to zgodilo. Priznal je, da je vse mogoče nadomestiti, človeških življenj pa ne. Dejal je, da težko preživlja dneve s tem bremenom, želel bi, da je sam umrl in da se drugim ne bi nič zgodilo. »Ta rana ne bo nikoli zaceljena, pa kakšno kazen mi že date,« je še dejal Javšnik.
Sodnica Marija Vrisk ga je obsodila na 5 let zapora, do polnomočnosti sodbe mu je podaljšala pripor zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, po prestani kazni mu še dve leti ne bo izdano vozniško dovoljenje, ker ga je ocenila kot nevarnega voznika. Med prestajanjem kazni bo moral razmisliti o svojih dejanjih in svojem odnosu do javnega prometa. Stroškov postopka pa ga je oprostila, saj nima premoženja, da bi jih plačal.
Po izrečeni sodbi sta oče pokojnega Benjamina in sopotnica v Javšnikovem vozilu Doris Roj, ki je v nesreči utrpela hude telesne poškodbe, dejala, da je kazen premila.
