Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

S predstavitvijo knjige Potniki na ladji norcev – umetnost preživetja, avtorja Antona Komata, smo v Knjižnici Brežice odprli sezono prireditvenih dejavnosti 2015. Zgovorni naravovarstvenik, pisec, svobodni raziskovalec, scenarist, publicist – še bi lahko naštevali – je bil odlična popestritev letošnjega zadnjega januarskega četrtka. Teme, zbrane v knjigi, so bile javnosti v preteklih letih predstavljene v kolumnah. Morda je ob tem kdo skeptičen, češ, zakaj dvakratno objavljanje. Gospod Komat pravi, da tisto, kar napiše, prehiteva za približno sedem let. Dolga inkubacijska doba torej. Nič hudega, če določeno besedilo slišimo oziroma preberemo dvakrat. Prav nasprotno.

461 strani, 11 poglavij, znotraj katerih je razvrščenih 112 zgodb. Ni kaj, zanimiva številka. Če jo povežemo s samim naslovom knjige – Potniki na ladji norcev – dobi simboličen prizvok nujnega klica na pomoč. Najstarejša kolumna je iz novembra 2009, najmlajšo pa označuje oktober 2014.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Navdihujoče zgodbe junakov vsakdana

Avtor je uvodoma predstavil zgodbo o osemnajstem slonu in treh bratih, kolumno, ki ima v knjigi častno mesto. Je namreč prva zgodba prvega poglavja. V knjigi se med drugim sprašuje, zakaj norci vladajo, pametni pa nori(j)/(m)o. Kam so izginili užitki človeka ob požirku hladne studenčnice, pogledu na nebo med oblake, ob ležanju v travi, ob dotiku ljubljene osebe? Tega ni moč vreči v nakupovalni voziček ne glede na debelino denarnice. Kaj je dovoljeno človeku današnjega časa in kaj mora odločno zavrniti? To je bistveno vprašanje preživetja.

Dotaknili smo se privatizacije vode, iluzije obilja v megamarketih, instant ekološke ozaveščenosti v Sloveniji, pohlepu, ki je utišal nagon po varnosti, hrani in zdravilih kot strateškemu orožju … Gospod Komat je dejal, da člani njegove družine v trgovino hodijo le še po začimbe, v lekarno sploh ne.

Zaupal nam je številne zgodbe lastnega vsakdana. V mnogih smo se prepoznali tudi sami. Lahko smo le pritrdili in se nasmehnili. Dober je občutek, ko veš, da v nečem nisi sam, da še nekdo razmišlja kot ti. V tem duhu smo tudi zaključili srečanje, in sicer z zgovorno mislijo: »Naj nas ne bo strah drugačnosti. Drugačen ni napačen.«

Galerija

Arhiv Lokalno.si