V teh dneh, ko se je le prikazala pravljična jesen, je nastala izpod mojih rok nova poezija ... z naslovom ČAROBNA JESEN NA TRŠKI GORI:

Ko vetrič hladno zapihlja,

pisano listje svoj ples ima.
Vse okrog nas je mavrično, lepo
jesen nas prevzela je,
da je kar hudo.
Harmonika in violina,
ta prijetna nežna simfonija,
s pisano jesenjo nam posebno
moč vliva.

Na Trški gori prijetno je hladno,

tu počutim se sveže, radostno.

Hribčki in dolince,

vinogradi in gozdne stezice,
jesen tako čudovita je,
na Trški gori vedno mega je.

Ko listje žlahtno porumeni,

ko v vinogradih veselje novo se rodi,
ko iz mošta privrejo nežne melodije,
božje vino, cviček in izjemne energije.

Trška gora v jeseni živi
in z njo tudi mi!