Ernest Jazbinšek: »Kjer je volja, je tudi pot.«
Ernesta Jazbinška je življenje zaznamovalo že pri rosnih devetih letih, ko si je pri padcu z domače češnje tako hudo poškodoval nogo, da se je po mnogih neuspešnih operacijah pri devetnajstih letih sam odločil za amputacijo leve noge v kolku. Že vse odtlej je poosebitev neskončnega optimizma volje in vztrajnosti, iskanja izzivov in izhodov iz nešteto nečloveško bolečih in celo brezizhodnih položajev. Že v času rehabilitacije se je zaposlil, vseskozi pa se je ukvarjal tudi s športom. Kar štirikrat se je udeležil paraolimpijskih iger, postal svetovni rekorder v streljanju z zračno pištolo in preplezal severno triglavsko steno.
S pisanjem se je pričel ukvarjati šele po upokojitvi. Začel je s trilogijo Zavita steza življenja z naslovi Dekle s Polane, Vrnitev v življenje ter Šibkost in pogum. Trilogija prikazuje življenje preprostih ljudi in njihovo prebijanje skozi pasti življenja. Sledil je roman Trdoživa Kozjanka, napisal pa je tudi knjižico Rehabilitacija, kjer je razkril svojih 50 let življenja s protezo in knjižnico za otroke z naslovom Moj prijatelj Albert. Skupne značilnosti njegovega pisanja so predvsem navezanost na domačo grudo, iskrena ljubezen, poštenost in neomajni optimizem.
Njegov peti roman po vrsti nosi naslov Mačeha in pripoveduje o zakonu kmečkega para Rajka in Slavke, ki ga kmalu po poroki prekine tragična nesreča, po kateri Rajko ostane sam s štiriletno hčerko Marto. Predvsem zato, da bi deklica imela mamo, se Rajko ponovno poroči. A tu nastanejo težave, saj nova žena deklice ne sprejme tako kot je pričakoval.
V iskrenem pogovoru je avtor na poslušalce prenesel veliko pozitivnih misli, hkrati pa dokazal, da se v življenju da z močno voljo in vztrajnostjo ustvariti marsikaj, četudi nimamo vseh danosti, ki naj bi jih življenje naklonilo vsakemu izmed nas.
