##IMAGE-2490981##

Na Dunaju, v glavnem mestu danes razmeroma majhne Avstrije, ki je bil skozi stoletja kot prestolnica velikega cesarstva tudi za Slovence osrednje zbirališče ustvarjalne in podjetniške energije, živi še danes aktivna slovenska skupnost. Zbira se v različnih povezovalnih postojankah, v kulturnem centru in študentskem domu Korotan v 8. mestnem okraju, v Slovenskem znanstvenem inštitutu v 1.okraju, v Klubu slovenskih študentk in študentov v 7. okraju in v petem okraju v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi duhovnik Branko Umek. Naslednje leto bo pastoralni center praznoval tridesetletnico obstoja.

Slovenci se v pastoralnem centru zbirajo pri nedeljskih mašah v cerkvi Srca Jezusovega. Tu večkrat gostujejo tudi različni pevski zbori iz Slovenije. 14. oktobra je tako pri slovenski maši nastopil mešani pevski zbor iz Dolenjskih Toplic, ki deluje že dvanajsto leto in šteje enaintrideset članov. Pod vodstvom Boštjana Tisovca ne nastopa le v domači občini in širom po Sloveniji, temveč prenaša lepoto slovenske pesmi tudi prek meja.

Tudi na Dunaju je na občuten način s poglobljenim petjem sooblikoval slovensko bogoslužje. Na sporedu so bile med drugim skladbe Vinka Vodopivca ( na primer Najvišji vsemogočni Bog in Preblaženi duhovi) in J. Trošta (Gospod je moj pastir), a tudi Wolfganga Amadeusa Mozarta (Ave verum).

Po maši je sledil še koncert, na katerem so dolenjske pevke in pevci presenetili in očarali poslušalce s številnimi izbranimi pesmimi in napevi. Čutila se je ljubezen, ki jo ta zbor goji do slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. V današnjem času vsesplošne globalizacije, tehnizacije, kompjuterizacije in amerikanizacije vse preveč slabi zanimanje za domačo ljudsko petje, zato so nastopi, med katere moramo vsekakor uvrstiti koncerte mešanega pevskega zbora Dolenjske Toplice, lahko za vzor pa tudi za opomin slovenski javnosti, da ne smemo zanemariti osrednje dediščine slovenske ljudske kulture, ki je skozi stoletja podarjala tudi v pesmi slovenskim generacijam poseben zvok in pomen in jim vtisnila samosvojo identiteto, s katero smo bili prepoznavni celo pri tujcih.

Dolenjski pevci in pevke so izkoristili obisk na Dunaju še za obisk nekaterih velemestnih značilnosti. Pod strokovnim vodstvom Mojce Gätz, edine avstrijske državne vodnice z licenco za vodenje v slovenščini, so si ogledali nekatere lepote mesta, stolnico Svetega Štefana, kjer je pokopan prvi dunajski škof iz 16. stoletja, slovenski rojak Jurij Slatkonja, cesarski dvorec Hofburg, gradova Schönbrunn in Belvedere, pa tudi dunajske stavbe znamenitih slovenskih arhitektov Plečnika in Fabianija. Seveda ni moglo biti drugače, da ne bi zapeli nekaj slovenskega tudi v znameniti avguštinski cerkvi, ki je bila nekoč dvorna cerkev avstrijskih oziroma nemško – rimskih cesarjev. V njej se v posebnih srebrnih žarah nahaja 54 src članov cesarske družine Habsburg, katerih trupla so pokopana v dunajski kapucinski grobnici. Obiskali so tudi Hišo glasbe (Haus der Musik), ki je svojevrsten moderen muzej o glasbi s poudarkom na dunajskih in avstrijskih glasbenih značilnostih in dogodkih. Za nameček pa je pevski zbor iz Dolenjskih Toplic skočil še v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer si je ogledal staro mestno središče z rotovžem in Narodnim gledališčem. Nekateri so obiskali pod nekdanjim madžarskim kraljevskim gradom ležečo stolnico svetega Martina, kjer so do leta 1830 kronali ogrske kralje. Avtobusno vožnjo so slovenski pevski gostje iz Dolenjskih Toplic popestrili in obogatili s petjem in dobro voljo. Dunajski Slovenci smo jim hvaležni za užitek, ki so nam ga s svojim nastopom pripravili.