Razstava Matjaža Krivica ''Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji'' v Novem mestu
Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave Matjaža Krivica 𝐏𝐨 𝐩𝐨𝐭𝐞𝐡 𝐮𝐧𝐢𝐜̌𝐞𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐠𝐨𝐳𝐝𝐨𝐯 𝐯 𝐁𝐨𝐥𝐢𝐯𝐢𝐣𝐢, ki bo v sredo, 24. maja ob 19. uri, na novem Kaskadnem trgu v Novem mestu, nasproti
Knjižnice Mirana Jarca (Rozmanova ulica 28, Novo mesto). V primeru
slabega vremena bo predstavitev razstave potekala v atriju knjižnice
Mirana Jarca.
Po razstavi nas bodo vodili člani odprave v Boliviji - fotograf
Matjaž Krivic, novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek in predsednica
Focusa Živa Kavka Gobbo. Sledila bo manjša pogostitev in druženje ob glasbeni spremljavi učencev Glasbene šole Marjana Kozine.
Fotografije Matjaža Krivica so nastale na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus. Besedilo k fotografijam je prispevala novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek,
ki se je v Boliviji sestala s številnimi predstavniki različnih
interesnih skupin, živinorejci, trgovci z lesom, staroselskimi
skupinami, varuhi gozda in odločevalci.
Razstava bo na Kaskadnem trgu v Novem mestu na ogled vse do 11. junija, za tem pa se bo selila v Maribor.
O temi razstave
Lansko jesen so v Boliviji požari požirali na tisoče hektarjev gozdov, namesto katerih bodo kmalu posejani soja, koruza in sirek, čez nekaj let pa bodo nanje naselili govedo. O krčenju tropskih gozdov v Boliviji se ne piše veliko, ker tudi v sosednji, veliko večji Braziliji pospešeno uničujejo amazonski deževni gozd. Toda intenzivnost podiranja dreves v Boliviji je tolikšna, da ima ta država tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov, takoj za Brazilijo in DR Kongo.
Leta 2021 je Bolivija po podatkih okoljske nevladne organizacije Friends of Nature (FAN) izgubila skoraj 300.000 hektarjev gozdov, s čimer je po stopnji uničevanja primarnih tropskih gozdov s tretjega mesta izrinila Indonezijo. Od leta 1976 do 2021 je Bolivija izgubila 8,6 milijonov hektarjev ali 14 odstotkov vseh gozdov. Intenzivnost deforestacije se povečuje. Zvezna vlada jo podpira z zakonodajo in s proračunskim denarjem. Do leta 2025 namerava potrojiti obseg obdelovalnih površin in podvojiti število glav goveda z zdajšnjih 10,6 na 22 milijonov živali, kar pomeni približno dve glavi goveda na prebivalca.
Zemlja v Boliviji je cenejša kot v sosednjih državah, špekulacije z njo pa so zelo razširjene. V iskanju kratkoročnih dobičkov lokalni in tuji kupci prispevajo k spreminjanju tropskih gozdov v savano. Gozdni požari, za katere so krivci ljudje, so vse pogostejši, temperature ozračja se postopno zvišujejo. Skupnosti se soočajo s ponavljajočimi se sušami, onesnaževanjem vode, degradacijo tal in širjenjem novih bolezni.
O avtorjih
MATJAŽ KRIVIC je mednarodno priznani dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Je dobitnik večih prestižnih mednarodnih nagrad, World Press Photo, Picture of the Year International, Lens Culture, Popotniški fotograf leta 2022 in še mnogih drugih.
MAJA PRIJATELJ VIDEMŠEK je dolgoletna novinarka Dela, ki se posveča okoljevarstvenim, naravovarstvenim in prehranskim tematikam ter prihodnosti kmetijstva. Njeni članki so bili objavljeni tudi v številnih najbolj uglednih svetovnih revijah in časopisih. Je soavtorica knjige Zadnji dve o projektu reševanja severnih belih nosorogov pred izumrtjem.
Vabljeni!
