A. Z.

Vabilo, ki sem ga objavil 14 dni pred odhodom na planinski izlet, je predvideval, da se bomo razdelili v dve skupini. Prva naj bi bila hitrejša in naj bi poskušala priti mimo Roblekove koče še na vrh Begunjščice in se po kalvariji spustila do koče na planini Prevala. Druga skupina pa naj bi odšla samo do Roblekove koče in po obronkih Begunjščice na Prevalo ter skozi Bornove tunele zaključila na Ljubelju.

Visoke temperature in dokaj zahteven spust čez Kalvarijo je naš načrt spremenil. Odločili smo se, da bo tokrat dovolj, če gremo po poti druge skupine.

Dokaj hitro smo se z avtobusom odpeljali v Begunje, kjer smo se ustavili v gostilni Pr Tavčar. Ob kavi smo se posladkali s sladicami, ki jih je prinesla za rojstni dan Marija. Mimica pa nas je pogostila še z burekom. Z avtobusom smo se odpeljali pod vznožje Begunjščice v Drage. Tu smo se pripravili na vzpon in pohiteli v senco gozda.

A. Z.

Lepo speljana makadamska cesta nam je omogočala, da se je velika skupina ob zmernem tempu skupaj počasi vzpenjala proti planini Planinca. Tu smo popili nekaj požirkov vode in počakali, da se je skupina združila, nato pa nadaljevala proti Roblekovemu domu. Cesta se je spremenila v pohodno pot, ki je na nekaterih delih bila že zelo strma. Večina pohodnikov je ob zmernem tempu v slabih treh urah prišla do Roblekovega doma, ostali pa so z malo daljšimi postanki ob zmernem tempu kočo dosegli malo kasneje.

Preberite še

· Turizem

Pozabite na morje – raje obiščite terme

Pred kočo in na travniku okoli nje se nam je ponudil čudovit razgled na Julijce s Triglavom v ospredju, na desno smo občudovali Prešernovo kočo in vrh Stola. Od Kamniško Savinjskih Alp pa nam je bil najbližje Storžič, v ozadju pa tudi Kočna in Grintavec. V dolini pa smo občudovali Blejsko jezero. Oskrbnik nam je skuhal joto, ričet, pasulj in obaro, ob hladnih osvežilnih napitkih pa smo se odpočili in pridobili več moči za drugi del pohoda, ki se je začel s spustom po lepo speljanih obronkih strme Begunjščice.

Približno na polovici poti smo prišli do izvira z vodo, kjer smo se odžejali in natočili nove zaloge vode. Gozdna senca nam je ob visokih popoldanskih temperaturah zelo odgovarjala. V slabih dveh urah smo prišli do koče na planini Preval. Oskrbnica koče nam je po predhodnem dogovoru pripravila zelo dobre sirove štruklje. Nekateri so popili še popoldansko kavo in že smo nadaljevali na zadnji del poti proti Ljubelju.

A. Z.

Čudovita pot, ki jo je dal narediti baron Julij Born, je zelo atraktivna in dobro zavarovana. Dodaten čar pa ji dajeta dva izklesana tunela. Vročina je malo popustila in dolga skupina pohodnikov je dobro razpoložena, a malo utrujena prišla na cilj do mejnega prehoda na Ljubelju. Tu nas je z avtobusom pričakal naš zvesti šofer Bojan, ki nas je zadovoljne odpeljal nazaj v Posavje. Prehodili smo 16,5 km dolgo pot in naredili dobrih 1000 višinskih metrov vzpona, kar je bilo za tako vroč dan več kot dovolj.

S tem izletom smo zaključili prvi del sezone. Uspešno smo realizirali 12 različno zahtevnih planinskih izletov, kateri so bili izvedeni pretežno z avtobusnimi prevozi. Na poti so mi pomagali izkušeni planinski vodniki, ki so skrbeli za varnost in vzpodbudo na planinskih poteh. Zahvala tudi našemu šoferju Bojanu in prevozniku Nomago. Septembra se bodo naši planinski izleti nadaljevali in verjamem, da nam bo uspelo osvojiti še kakšen zanimiv vrh.

Vodja planinskega izleta: Anton Zakšek

Galerija

A. Z.