Stane Bregar: Od Plečnikovega čaja do Plečnikovega parlamenta
TFL Glasnik: Današnji sogovornik ima zelo zanimivo zgodbo. Doma je iz Šentjerneja, zaposlen je v Krki, razkril pa nam je del svoje življenjske zgodbe. Ta je povezana z daljno sorodnico, ki je bila Plečnikova gospodinja. Zgodba Staneta Bregarja se kot celota vrti okoli Plečnika. Na mizi sta petelin in čaj, zdaj prihajajo tudi medenjaki. Prav posebni ste že zaradi tega, ker imate sedem otrok. Nehala bom naštevati in vas bom vprašala, na kaj ste doslej najbolj ponosni.
Stane Bregar: Če vzamem za iztočnico misel, ki je zapisana na škatlici Plečnikovega čaja, se mi zdi, da je pravo življenjsko vodilo to, da bogastvo predvsem ni v stvareh, temveč v ljudeh, in da so odnosi tisti, ki nas bogatijo ter krepijo. V tej luči sem najbolj ponosen na ženo in sedem otrok z mnogoterimi talenti. Te skupaj odkrivamo in jih skušamo usmerjati, a ne po svoji podobi. S tem se hkrati neizmerno bogatimo.
TFL Glasnik: Iztočnica oziroma razlog, da sem vas povabila na intervju, je Plečnik, Plečnikov čaj. Ta ima vse prvine zgodbe, ki je potrebna za uspeh. Bi to zgodbo delili z nami?
Stane Bregar: Ideja se je porodila v Plečnikovem letu 2007. Od leta 1999 vodim kulturno in etnološko društvo, ki se ukvarja z mnogimi stvarmi, predvsem z zgodovino. Vse, kar imamo, se prenaša iz korenin. Če ne poznaš izvora svojih korenin, si v tem času hitenja in iskanja preprosto izgubljen. Če pa veš, od kod si in kam ti pot uravnava življenje, ti je lažje razumeti stvari tudi takrat, ko ti je težko. Da se ne mudi, da lahko z iskanjem razlage tudi počakaš.
Leta 2007 se mi je zdelo, da imamo tudi kot lokalna skupnost nekaj Plečnikove dediščine. Govorim o nesnovni dediščini, to pa je zgodba gospodinje, ki je skrbela zanj več kot 26 let. Povezali smo se z arhitekturnim muzejem in smo predlagali naš prispevek k zaznamovanju 50-letnice Plečnikove smrti. Skupaj s Slovenskim svetovnim kongresom smo ob koncu Plečnikovega leta pripravili Plečnikov večer in takrat smo prvič javnosti ponudili Plečnikov čaj, kot smo poimenovali to čajno mešanico. Šentjernejčanka Urška Luzar nam je že kot otrokom pripovedovala, katere sestavine daje v čaj in katero mešanico ima Plečnik najraje.
TFL Glasnik: Ta del zgodbe je povsem jasen, vi pa ste v resnici iz lokalne zgodbe vaše daljne sorodnice pripravili izdelek, a ne samo to. Plečnikov čaj spremlja celostna grafična podoba, uvrščen je tudi med protokolarna darila. Vse pohvale vreden uspeh. Vendar to ni vse, kar vas želim vprašati. Druga stvar je Plečnikov petelin oziroma replika petelina, tretja pa se mi zdi najzanimivejša, to je Plečnikova ideja o parlamentu. Obstaja skica Plečnikovega parlamenta in njegovo idejo počasi spravljate v življenje.
Po Plečnikovi zasnovi bi parlament moral stati v Ljubljani. Skupaj s podporniki ste predlagali, da bi to bilo nasproti sidra zraven spomenika sprave. Kako uspešna so prizadevanja za ta projekt?
Stane Bregar: Želim poudariti, da me pri vsem, kar počnem, vodi misel družbene odgovornosti. Naj se vrnem v leto 2000, ko smo po spletu okoliščin živega šentjernejskega petelina peljali na Primorsko. Takrat so zaprli Joška Jorasa in sem si rekel, naj mu kdo tam zakikirika. Spoznal sem odvetnika Daniela Starmana, ki je že eno leto prej imel šentjernejskega petelina, leta 2005 pa mi je Starman dejal, da je pobuda za Plečnikov parlament živa: 'Ko bo prišel čas, boš tudi ti prevzel del odgovornosti za ta parlament.' Svetovni slovenski kongres je nato leta 2007 dal pobudo na več ravneh za postavitev parlamenta. Takrat me ni Starman niti poklical, zato sem ga jaz. Dejal mi je, da gre za pobudo, da še ni čas.
Konec leta 2013 me je Starman nato vprašal, ali se še spomnim. Veste, vmes se nikoli nismo pogovarjali o tem. Ustanovili smo odbor za postavitev parlamenta, vmes se je zgodila druga zgodba sodelovanja s profesorjem Janezom Suhadolcem okoli zgodbe Plečnikovega čaja. Takrat sem na vsaj 25 naslovov poslal vabilo, da se dobimo in pogovorimo o pobudi za Plečnikov parlament, v istem tednu je nastala tudi pobuda za združenje Klub slovenskih podjetnikov okoli Marjana Batagelja, za člane katerega pričakujemo, da bodo sodelovali v zasebno-javnem partnerstvu pri gradnji Plečnikovega parlamenta.
S profesorjem Suhadolcem sva v čajnici Gallus, kjer strežejo tudi Plečnikov čaj, modrovala, kje naj bi stal parlament. Profesor Suhadolc je kaj hitro našel primeren kraj. Pobudo smo nato predstavili na vseh ravneh političnega odločanja.
Pobuda za postavitev Plečnikovega parlamenta je bila kljub nekaterim izvedbenim pomislekom deležna velike naklonjenosti na vseh ravneh predstavitve. Podprli so jo kabinet predsednika RS, predsednik DZ RS, kabinet predsednika vlade RS, predsednik parlamenta RS, predsednik DS RS, župan MOL Ljubljana, direktor oddelka za urbanizem MO Ljubljana. Dragocena je bila podpora pokojnega dr. Franceta Bučarja, katerega želja je bila, da bi dočakal vsaj začetek gradnje Plečnikovega parlamenta.
TFL Glasnik: Kako gledate na ta projekt glede funkcionalnosti. Mislite, da je primeren za sodobni čas?
Stane Bregar: Oblika je že tako presežna, saj zdrži vsako presojo. V NUK recimo je dvigalo, ki ga v času Plečnikovega snovanja ni bilo. Jedro Plečnikove zgodbe je ideja združiti vse razpršene energije, ki so v slovenskem prostoru. Plečnikov naboj je tisti, ki lahko poveže Slovence.
TFL Glasnik: Ali se lahko malo vrneva k čaju? Pripovedovali ste mi, da vsa zelišča v njem pridelujete sami oziroma jih prideluje vaša družina. Tudi to se mi zdi zanimiva zgodba in me zanima, kakšen cilj imate z njo?
Stane Bregar: Ko smo se odločili to čajno mešanico predstaviti širši javnosti, sem se začel zanimati za zelišča. Ženina sestra je agronomka in ima ekološko kmetijo, a me je kar stisnilo pri srcu, ko sem ugotovil, da na slovenskem trgu ni čajev s slovenskimi zelišči. Naša družina in še ena kmetija smo lani posejali malo več kot pol hektarja janeža, ki je glavna sestavina Plečnikovega čaja. Izkazalo se je, da smo največji pridelovalec janeža v Sloveniji.
Zato smo stopili v stik s slovensko gensko banko in smo se zanimali za tehnologijo pridelave janeža, vendar smo dobili knjige strokovnjakov – bolj teoretikov. Šele na spletu sem našel neko doktorsko nalogo na fakulteti za kmetijstvo v Srbiji in sem od njih dobil tehnologijo. Letos smo nasadili še malo manj kot četrt hektarja mete s sadikami z ekološke kmetije.
Zdaj imamo pripravljen projekt za vzpostavitev Urškine zeliščne genske banke za vzgojo zelišč za Plečnikov čaj, ker se zavedamo, da vsega ne zmoremo sami. V bistvu iščemo kmetije, ki bi bile pripravljene sodelovati.
TFL Glasnik: Zdaj še o promocijskem delu vaše zgodbe. Po moji oceni ste izredno uspešni tudi na tem področju.
Stane Bregar: Spet smo imeli malo sreče. Na začetku sem povabil k sodelovanju ljudi, ki so življenje posvetili raziskovanju arhitekta Plečnika, in vsak je dal neko idejo. Potem smo imeli srečo, da imamo v Šentjerneju Prešernovega nagrajenca, akademskega slikarja Simona Kajtno, ki skrbi za celostno podobo izdelkov blagovne znamke Plečnikov čaj.
TFL Glasnik: Vse te ljudi ste povezali v krasno zgodbo. Kje se vidite čez tri leta?
Stane Bregar: Če projiciram pričakovanje iz leta 2011, ko smo na eni od delavnic v Krki govorili o argumentirani komunikaciji pri presoji uspešnosti blagovne znamke, je bil rezultat razprave, da lahko Plečnikov čaj zaradi vsebine preseže Mozartove kroglice, ki v svetovnem merilu obrnejo več denarja, kot je proračun Slovenije. In glejte, ravno minuli teden sem dobil ponudbo za odkup blagovne znamke.
TFL Glasnik: Še zadnje vprašanje, ki ga vedno postavim. Kaj je vaše sporočilo Slovencem?
Stane Bregar: V kar koli človek verjame, in če zraven še kaj naredi, je nemogoče, da se ne bi zgodilo.
