Tako kot nekateri drugi cerkveni prazniki – ima tudi koledovanje sv. Treh kraljev predkrščanske korenine: Rimljani so na ta dan v hrupnih sprevodih po mestu peli in plesali.

Krščanski svet (točen praznik je odvisen od koledarja, ki ga uporablja določena cerkev) se na ta dan spominja prihoda treh modrih iz vzhoda, ki so sledili zvezdi, ki jih je pripeljala k božjemu novorojencu, ki so mu se poklonili in mu v jasli položili darila.

Prizor kolednikov je narisal tudi Maksim Gaspari, opisal pa je ta običaj že J. V. Valvasor.

V Adlešičih je navada, da gospodar, tako kot na novega leta dan, tudi na Svete tri kralje zjutraj pred pokladanjem živini razdeli koščke Božičnika (obredni kruh, ki ga je spekla gospodinja na Badnjik), ki ga je prihranil za to priliko. Živina bo tako bolj zdrava in se lepo redila …

Prizor kolednikov je narisal tudi Maksim Gaspari, opisal pa je ta običaj tudi že J.V. Valvasor.

Ana Kozan iz Pribincev (fara Adlešiči) je konec 19. stoletja I. F. Šašlju recitirala kolednico, ki jo je ta posredoval Karlu Štreklju:

»Zvezda gre gore za gore,
Gašpar, Milher, Baltazar.
Gašpar gre najnapre,
ker za pote dobro ve.
Milher gre tudi za njim,
in se lipo pomenkujejo.
Baltazar gre najnazad,
ves je srebrn i zlat.«

Katoliki danes praznujejo prihod Sv. Treh kraljev, hkrati pa je današnji dan tudi Badnjak (božični večer) pravoslavnih; torej bo v okolici Adlešič danes prav slovesno …

V Adlešičih so se ohranili številni stari običaji, žal pa koledovanja ob Treh kraljih že nekaj let ne opazimo več. Je pa to še ohranjeno ponekod po Beli krajini – med najbolj znanimi so koledniki iz Drašičev. Koledniki zapojejo prigodno pesem in blagoslovijo hišo in družino, na podboj vrat pa s kredo zapišejo G+M+B. Seveda se pričakuje, da gospodinja in gospodar obdarita sv. Tri kralje.