V Novem mestu Prehajanja Jožeta Marinča
##IMAGE-2212984##
V novomeški galeriji Simulaker bodo danes ob 18. uri odprli razstavo ''Prehajanja'' v Kostanjevici na Krki delujočega slikarja Jožeta Marinča. Razstava prinaša soočenje dveh slik velikega formata, dvajset let stare oljne slike z vsemi ranami, ki jih je na njej pustilo večletno visenje v restavraciji, in njegovega novejšega dela, je za STA povedal avtor.
Po njegovih besedah so na eno stran galerije izobesili sliko, ki jo je ustvaril med letoma 1989 in 1991, na drugo pa letos dokončano sliko. Z njunim soočenjem skuša Marinč pokazati, kaj se z zgodilo z njegovim dvajsetletnim delom, predstaviti razvoj in sosledje, saj sliki povezuje, kot je ocenil, določena baročnost.
Razstavili oziroma soočili so le dve sliki, ki v prostoru ustvarjata dvogovor, ljudi pa silita k razmišljanju o tem, tako Marinč, kaj se je v pretečenem obdobju zgodilo. Starejša slika ima določeno zgodovino, bila je izdelana za scenografijo kostanjeviške pustne Šelmarije, zatem je bila kot likovna oprema izobešena v restavraciji, pod njo so imeli ljudje poroke, sedmine in vse ostalo, o njej so razpravljali, na njenem platnu se je nabiral prah, nekdo pa jo celo predrl s sabljo, je pojasnil Marinč.
"Pri slikah mi gre vedno za svetlobo in senco, za boj med dobrim in slabim, barva nadvlada črnino ali obratno. Gre za večni boj med svetlobo in temo," je povzel Marinč.
Kot je dejal kustos novomeškega Simulakra Iztok Hotko, se bo Marinč predstavil s slikama iz dveh obdobij njegovega ustvarjalnega opusa. Najnovejšo sliko bo soočil z eno izmed fantazmagoričnih krajin velikega formata iz njegovega zgodnejšega ustvarjalnega obdobja. Deli ločuje časovni razpon več kot dveh desetletij, s postavitvijo del iz dveh različnih obdobij ustvarjanja pa bo preveril razvoj lastne likovne poetike.
Slikarstvo Jožeta Marinča v zadnjem času zaznamuje predvsem krajina, iz nje se v slikarjevi likovni igri izoblikujejo variacije, medigre in preobrazbe, ki se na koncu zaustavijo v optično raznoliki, večplastni kompoziciji. Njegove krajine niso resnične ponazoritve okolja, temveč gre v veliki meri za slikarjevo notranjo pokrajino, doživeto z lastno atmosfero, je še povedal Hotko.
Jože Marinč (1954) se je rodil v Dolnji Brigi pri Kočevski Reki. Leta 1979 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, med letoma 1979 in 1981 pa opravil slikarsko specialko. Za njim so številne razstave, septembra pa bo novomeški Dolenjski muzej pripravil njegovo pregledno razstavo. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki.
Marinčeva razstava bo v Simulakru na ogled do 28. marca, avtorja in njegovo delo bo na drevišnjem odprtju predstavil kostanjeviški rojak in umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar.
