Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Vaša zgodba: Šmarješki koledniki voščili srečo in zdravja


6. 1. 2011, 00.00
Posodobljeno
11:53
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

boltezar.jpg
Arhiv Lokalno.si
Boltežar
boltezar.jpg

S ponosom so se možje zbrali, da bi stare običaje iz pozabe dali ... Prav veseli smo bili, ko so se sinoči pod okni v Šmarjeti, Družinski vasi in Beli Cerkvi zaslišali glasovi: "Mi od daleč smo prišli, da bi veliko veselje oznanili ... Odrasli možakarji, odeti v kraljevske plašče, ki jih je skrojila in sešila Marta Ilovar, so izbranim gospodarjem s pesmijo in v besedi zaželeli božjega blagoslova nad vse delo in življenje v letu, ki smo ga začeli.

V  knjigi ''Koledniki prihajajo'' pravi Zmaga Kumer takole: "Že vse od prvega svetega večera si ljudje voščimo sreče in zdravja, se medsebojno obdarujemo. V ta čas pa sodijo tudi božični, novoletni in trikraljevski koledniki. Še poseben pomen so nekoč imeli koledniki v kmečkem okolju, ki so hiši prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. Zdi se, da je prav, če v našem potrošniško naravnanem času poskušamo s preprosto ljudsko kolednico, zapeto na znano melodijo, drug drugemu zaželeti srečo ob novem letu, drago darilo pa nadomestiti s kakšno malenkostjo. Tako bomo morda spoznali, kako je lepo in zares osrečujoče, če znamo biti veseli in hvaležni tudi za drobne pozornosti, ki nič ne stanejo, prinašajo pa v mrak vsakdanjih skrbi in težav sončno svetlobo poguma in toplino srca ..." je v predgovoru zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer, ki se je odločila, da nas na poljuden način popelje skozi koledovanje.

Avtorica je knjigo razdelila v štiri sklope, ki prinašajo: Novoletna govorjena voščila, Novoletne kolednice, Tepežnice in Trikraljevske kolednice. V predgovoru nas seznani o izvoru besede koleda, ki izhaja iz lat. calendae, s čimer so Rimljani poimenovali začetek meseca. Pri nas je beseda dobila izpeljanko kot: kolednik, kolednica, koledovati, hoditi v koledo, koledovanje. V nadaljevanju izvemo, kateri koledniški obhodi so se pri nas najbolj ohranili; od kdaj je na Slovenskem koledovanje v navadi; kaj naj bi obisk kolednikov k hiši prinesel; kako so kolednice sestavljene ... Med novoletne kolednice je avtorica uvrstila tudi tepežnice, čeprav se je tepežkanje kot otroška šega opustilo in pozabilo.

Prepričan sem, da se v našem okolju ne bo, saj imajo koledniki več skupin mlajših, ki ljudi vzpodbujajo za dobrodelnost.

Koledniki, hvala vam in srečno pot!

Peter Repovž


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.