M. B.-J., arhiv DL

##IMAGE-2550514##

Januarja smo na Lokalno.si objavili članek z naslovom Proti prodaji gradu Gradac, ki je bil konec decembra objavljen v Dolenjskem listu. Prispevek naše novinarke Mirjam Bezek-Jakše je bil zelo bran in tudi komentiran, na naslov uredništva pa smo prejeli še prošnjo po objavi pisma Milene Šober-Movrin na omenjeno temo. Njeno pismo tako v celoti objavljamo spodaj:

Spoštovani,

intervju g. Antona Omerzela 23.12.2010 ''Proti prodaji gradu Gradac - Preteklost ponuja koristne ideje'' in pismo 3.2.2011 na strani ''rezervirano za vas'' sta povzročila ogorčeneje v naši družini. Presenetljivih 80 komentarjev je dobil intervju na spletni strani DL-a www.lokalno.si. Vendar kot izgleda, je večina teh napisal prav on sam pod različnimi psevdonimi kot npr. ''Fasl'' in ''Pilifus''. To so že med spletno razpravo domnevali nekateri drugi uporabniki spletne strani. Kot vse kaže, se je igral s svojimi šifriranimi identitetami kot z lutkami in s tem hotel ustvariti vtis živahne diskusije o svojih nedozorelih predlogih in površnih raziskavah. Na ta način je zavajal bralce.

V intervjuju nisem našla skoraj nič zanimivega, razen tega, da je g. Omerzel kar naenkrat spremenil svoje mišljenje o gradu. Ni mu bilo treba pol leta tekati po muzejih in arhivih, saj ni odkril ničesar novega, kar ni bilo že obsežno objavljeno v preteklosti, npr. v omenjenem prispevku za krajevno zgodovino g. Ivana Mohoriča iz leta 1953.

Do sedaj je zelo nasprotoval vsakršni obnovi gradu. Zdaj pa predlaga, da naj bi moj sin in jaz kot morebitna sorodnika avstrijskega podjetnika Walterja Schoberja le-tega prepričevala, naj reši gradaški grad pred propadom kakor naj bi on storil v primeru dvorca (po veljavnem nemškem pravopisu Schloss ne pa Schloß kot trdi g. Omerzel) Fridau v deželi Spodnja Avstrija (ne pa Gornja Avstrija kot trdi g. Omerzel). Da je po svetovnem spletu pozabil pogledati v kakšnemu slabem stanju je dvorec Fridau danes, torej 10 let odkar ima novega gospodarja, je dovoljšen dokaz za njegove površne raziskave. Dvorca niso še niti začeli obnavljati, kar nama je potrdila tudi spodnjeavstrijska deželna vlada. Po izjavi lastnika tudi ne obstaja nikakršna povezava z lastnikom gradaške železarne Ritter (vitez) von Fri(e)dau. Avstrijski cesar je očetu viteza Friedau, ki se je sicer imenoval Pauer, podelil plemištvo leta 1812. Mogoče je dobil novo ime po graščini, ki jo je leta 1805 kupil v mestu Ormož, ki se po nemško pač imenuje Friedau. Ne želim, da g. Omerzel raziskuje ali pa objavlja zgodovino moje družine, ker to ni pomembno za prihodnost gradu Gradac.

Boljše bi bilo, da se poglobi v raziskavo za kakšne namene se lahko zaprosi za finančno podporo iz evropskih strukturnih skladov. Hvala bogu, da evropska unija še nima sklada za upokojene miljonarje, ki naj bi imeli prav po njegovem predlogu stalno likovno kolonijo v gradu. Najin povsem konkreten predlog je bila revitalizacija gradu. V njem naj bi nastal hotel za aktiven dopust z rekreacijsko ponudbo, ki naj bi bila povezana z ostalo turistično ponudbo v Beli krajini in s toplicami v bližini. G. Omerzel trdi, da za konkreten predlog še ni slišal, čeravno je bil ta objavljen že pred letom dni v sobotni prilogi Dela kot odprto pismo vladi, pred tem pa obravnan tudi v Dolenjskim listu, v Mladini, v reviji Demokracija itd. Od vidnega slovenskega strokovnjaka je bil najin predlog označen kot izvedliv in da ''ima glavo in rep''. Na žalost naš predlog do sedaj še ni dobil zadostne prodpore Gradčanov, še manj pa metliške občine.

Naj zaključim: očitki in osebni napadi g. Omerzela so seveda nesprejemljivi! Strinjam se z izjavo nove črnomaljske županje gospe Čemas-Stjepanovič, objavljene 24.2. letos v DL-u, da ''z negativnim pristopom ne bomo mogli stopiti na pot napredka'' in ''Postati moramo bolj fleksibilni in odprti, sicer bomo ostali na repu razvoja''. Prepričana sem, da je v slogi, ki jo županja zahteva, tudi moč za prihodnje uresničevanje idej.

Lepo pozdravljeni,

Milena Šober-Movrin