Letošnja zima pa ima značaj. Ne da se premamiti prvim spomladanskim sončnim žarkom, ne nasede zvončkom, ki bingljajo po sončnih legah in ne ustraši se nas, ki jo gledamo postrani in jadikujemo, da nam bo zmanjkalo drv za kurjavo. Pa smo mislili, da so prave, možate zime stvar preteklosti, da nam bo samo še vroče in da bo sneg razstavni predmet v muzeju.

Čakata nas dva zanimiva dneva: pust in osmi marec. Stojita si drug za drugim, da se da zbijati šale. Eno je gotovo. Sedmega in osmega marca bo videti po naši deželi veliko maškar, ne glede na to, kaj bodo slavile: ali pust, ki naj bi odgnal zimo ali osmi marec, ki naj bi poskrbel za malce več pozornosti do predstavnic ženskega spola. Gotovo je le eno: rožic bo veliko, tistih v rokah, kot tistih, ki jih imamo v mislih, ko rečemo, da je bil kdo v rožicah.

Osnovnošolski minister pa se je znašel na tnalu. Turistični delavci bi ga najraje  utopili v žlici hladne vode, ker si je drznil določiti počitnice za vso slovensko mularijo v istem tednu. To, trdijo žičničarji in drugi, da jim bo zmanjšalo prihodek, saj ne bodo mogli sprejeti vseh, ki bi to želeli, ker nimajo tako velikih nastanitvenih kapacitet. Kaj če bi poskusili zavrniti vse tiste, ki nimajo denarja za plačilo šolske malice? To bi verjetno, če je verjeti podatkom, sprostilo njihove kapacitete. Malo morgen.

Preberite še ...

· Kulinarika

Top triki za peko piščančjega mesa na žaru

Zasledil sem podatek, da bo dala letos država okoli šeststo tisoč evrov za praznovanja samostojnosti. Predlagam referendum o tem. Predvidene stroške je treba najmanj potrojiti. Teh bednih šesto tisoč bo zadostovalo kvečjemu za uradno proslavo, a se moramo zavedati, da živimo v deželi, kjer je toliko zaslužnih za to, kar imamo, da bo hotel vsakdo od njih imeti svojo lastno proslavo. Datum osamosvojitve je za nekatere kot rojstni dan: prišli so od tam, kamor svoje ljudstvo uspešno in vztrajno  peljejo. Toda ostanimo kulturni.

Za osmi februar so mi izročili Ganglovo plaketo kot najvišje občinsko priznanje za delo na kulturnemu področju. Kar štirje domačini so mi stisnili roko in mi čestitati. Z one strani Gorjancev pa se je po telefonu oglasilo sedem državljanov. Spraševali so me, če sem res zadel na lotu večjo količino denarja in če sem jim pripravljen pomagati s kakšnim stotakom. Ko so zvedeli resnico, so besni prekinili telefonsko zvezo. Vidite: tako je to s častjo. Če ni podprta z denarjem, je niti pes ne povoha.