Zvečer, 6. aprila, smo se dijaki 3. a-oddelka Gimnazije Brežice odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Strasbourg, mesto v vzhodni Franciji. Ekskurzija je bila nagrada za našo odlično uvrstitev na tekmovanju Evrošole, kjer smo prišli med prvih devet v državi. Kviz je potekal oktobra, udeležili pa smo se ga pod mentorstvom prof. Boštjana Špilerja, ki je tudi vodil ekskurzijo v Strasbourg.

Po nočni vožnji mimo Avstrije in Nemčije smo prispeli na cilj. Sledil je ogled tega čudovitega mesta, v katerem se spajata francoska in nemška kultura. Povzpeli smo se na Notre Dame, se potepali po ulicah in poizkusili nekaj domačih jedi. Popoldne smo odšli v hotel, kjer so nas razporedili v sobe. Večer smo preživeli v restavracijah, kasneje pa smo se družili kar v hotelskih sobah. Naslednji dan smo težko vstali, saj sta nas čakala zgodnji zajtrk in obisk parlamenta.

V parlamentu smo se preizkusili v vlogah poslancev in tako doživeli enkratno priložnost, da sami izrazimo svoje ideje v veliki dvorani. Vsi pogovori so bili prevedeni v francoščino, nemščino in angleščino, tako da s tujimi jeziki ni bilo težav. Med kosilom smo se lahko udeležili Evroigre. Razdelili smo se v skupine po štiri, katerih člani so bili iz različnih držav. V sodelovanju z Romunko, Grkinjo in Portugalcem mi sicer ni uspelo priti v finale, je pa bila to lepa izkušnja, saj smo se spoznali vrstniki iz različnih koncev Evrope.

Popoldne smo debatirali v šestih dvoranah, odvisno od teme, ki smo si jo izbrali doma. Sodeloval sem na seji s temo »Demokracija in državljanstvo«, drugje pa so debatirali o okoljskih problemih, prihodnosti Evrope, turizmu ipd. Zapisali smo si nove predloge in jih nato predstavili na plenarni seji v veliki dvorani. Slovenci smo imeli med govorci svojo predstavnico Niko Motore, ki je spretno komentirala replike na zapisnik svoje skupine. Sicer pa smo prispevali tudi pomemben del pri predlogu, da bi v šolah uvedli predmet, v katerem bi preučevali politiko (politične študije). Prišel je prav iz slovenskih vrst in parlament ga je tudi izbral. Po končanih sejah smo se še fotografirali pred parlamentom in se vrnili v hotel.

Zvečer smo spet raziskovali različne lokale po mestu. V hotelu smo proslavili osemnajsti rojstni dan sošolke Nine, nato pa v zmerno poznih urah odšli spat. Zjutraj sta nas čakala naporno pakiranje in celodnevna vožnja proti domu. Na poti domov smo si ogledali še Salzburg. Kasneje smo se odpeljali proti Sloveniji in se v poznih urah vrnili domov.

Evrošola se mi zdi lepa izkušnja. Je posebna priložnost, v kateri lahko dijaki cele Evrope vidimo, kako delujejo največje »ribe« Evropske unije in tudi sami povemo svoje mnenje. Čeprav daje projekt nekakšen pridih reklame, s katero si politiki pridobivajo volilne točke, in čeprav naša mnenja niso obrodila sadov, gre vendarle za lepo doživetje in priložnost za medsebojno druženje. Mladi smo lahko okrcali (ali pohvalili) naše politike. Dokazali smo, da imamo v sebi potencial, s katerim bi lahko Evropo iz krize in propada postavili na noge. Žal pa se energičnost in volja ne bosta pretirano izkoristili, saj dvomim, da bo še kdo od nas sedel za poslanske mize. Roko na srce, Evropa propada dan za dnem in pada v krizo, recesijo ipd. Mladi smo kljub temu kazali voljo in željo po novostih, reformah in izboljšanju. Razlog je v tem, da imamo življenje še pred sabo in se zato še bolj borimo, da bi bilo čim lepše.

Mi smo prihodnost te celine, zato menim, da moramo temeljito preučiti politiko svojih prednikov in se naučiti iz nje, kako NE voditi držav, in ravnati ravno nasprotno. Tako bi lahko v prihodnosti, ko bi odrasli, spremenili marsikatere stvari. Žal pa to ni tako preprosto, saj vsi vemo, kakšna zahrbtna stvar je politika. Mladi smo to spoznali, ko je poslanec, ki je vodil sejo v veliki dvorani, izgubil živce, ker smo se ves čas oglašali isti ljudje in ker je naša debata postala zelo široka in kritična. Dejal je, da ni časa za nadaljnje izjave, in prešel direktno na glasovanje … Zanimiva izvedba demokracije. Vseeno pa politika ni posegla v naše dobro počutje. Nismo pustili, da bi uničila naše vezi, četudi se nismo vedno strinjali. Pomembni so ljudje in ne politika. Sam nisem pristaš sodobne ureditve, vseeno pa lahko rečem, da je bil Strasbourg zelo unikaten dogodek v mojem življenju, in menim, da bi ga vsakdo moral doživeti. Upam, da bom imel priložnost svoje ideje še kdaj predlagati širši Evropi.