Arhiv Lokalno.si

Leon Šuštaršič je lokalni turistični vodnik za Novo mesto, za kar ima tudi licenco. Ponosen pa je tudi, kot sam pravi na Novo mesto, ki ga ima zelo rad. In prav zato, ker ga ima rad je tudi žalosten. Moti ga, da ljudje po ulicah odmetavajo različne odpadke, moti ga, da gostom ne more pokazati (razen v muzeju) situl, po katerih slovi mesto, in še marsikaj ga moti. ''Naj vam najprej povem, da sem tudi neuradni turistični smetar. Ko hodim po mestu, sproti pobiram tisto, kar ljudje brezbrižno odmetavajo. Če grem z ženo, ona vedno hodi pet metrov pred menoj ali pa za menoj. Sram jo je,'' nam je pripovedoval.  

''Ko vodim ljudi po Novem mestu, me marsikaj vprašajo in marsikaj jim povem. Ne morem jim pa povedati, zakaj ni nikjer nobenega znamenja, ki bi sporočalo, da je tu doma cviček, zakaj ni nikjer plošče, ki bi pričala o našem olimpioniku Leonu Štuklju ...'' Razloži nam, da je županu Alojziju Muhiču napisal že sedem pisem. Predlagal je, da bi pred Rotovžem, za kipoma Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, posadili cvičkove trte, med drugim tudi zato, ker je mestna hiša v temeljih zgrajena z vinom, kar je svetovna znamenitost.

Glede olimpionika je prepričan, da bi morala biti nekje v mestu velika fotografija z njegove stoletnice, ko skupaj s tedanjim predsednikom Mednarodnega olmpijskega komiteja Juanom Samaranchom pozdravlja ljudi na Glavnem trgu. Meni tudi, da bi moral biti na drogovih pred Rotovžem pano ali kaj podobnega. Na enem bi bili podatki o razvoju mesta od pradavnine do danes, na drugem pa osnovni podatki o podjetjih, ki bodo slavila v prihodnjem letu pomembne obletnice. In morali bi imeti tudi takoimenovano ''avenijo slavnih''. Na pločniku levo in desno od rotovža bi bile v tlaku zvezde z imeni znamenitih Novomeščank in Novomeščanov (pokojnih), ki so delovali v dolenjski prestolnici in v njej pustili svoj pečat. 

''Želel sem vzpostaviti stik z mestnimi oblastmi, a na nobeno od sedmih pisem nisem dobil odgovora. Hotel sem povedati, kaj sprašujejo turisti. Očitno Leon Šuštaršič za oblast ni pomemben, kot tudi nikoli ni bil, ne včeraj ne danes,'' je sklenil svoje pripovedovanje.

Nič nismo rekli. Je pa res, da ima Novo mesto veliko zgodb in je tudi res, da se po svetu zgodbe dobro prodajajo. Poslovili smo se in za nami je še zaklical: ''Obvezno zapišite, da se Leon drži misli, da je včasih pot dolga, včasih samotna, a vendar ve, da na poti ni nikoli sam.''