Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

FOTO: Lesena svinjska krača na Doblički Gori


24. 1. 2011, 00.00
Posodobljeno
13:15
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_6580.jpg
Arhiv Lokalno.si
img_6616.jpg

Sveti Vid je na Slovenskem že od nekdaj priljubljen svetnik. To je vidno že iz števila njemu posvečenih cerkva, ki jih je v naših krajih kar 76. Tudi ime Vid je zadnje čase vse bolj pogosto, po Vidu pa je poimenovanih kar nekaj slovenskih krajev.

Zaradi napake v starem julijanskem koledarju so že okoli leta 1400 obhajali god svetega Vida na dan poletnega kresa, zato je Vidovo v marsičem sprejelo nekatere kresne šege. Ta praznik so včasih na podeželju slavili, saj je pomenil nekakšen začetek kmečkega poletja.

Šele po reformaciji koledarja se je Vidovo pomaknilo od poletnega solsticija za nekaj dni nazaj, kljub temu pa se  še danes sliši rek:

O svetem Vid se noč in dan vid,

Če se skrčiš, vanj trčiš,

Če se stegneš, vanj dregneš.

Svetemu Vidu so se ljudje včasih priporočali v premnogih stiskah, za zdravje oči, zoper božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik. Tudi v Beli krajini so včasih na Vidovo zgodaj zjutraj pred soncem hodili nabirat roso, ki je veljala kot zdravilo za bolne oči.

Vid je tudi vremenski prerok, najbolj znan pa je izrek, da je Vid češenj sit.

V črnomaljski župniji je svetemu Vidu posvečena idilična cerkvica sredi vinogradov na Doblički Gori. Kdaj je bila sezidana, o tem ni podatkov, bila pa je dozidavana, oltar pa je iz sredine 18.stoletja. Cerkvico prizadevni krajani v zadnjih letih intenzivno obnavljajo, obnovljena je celotna notranjost, vključno s stranskimi oltarji, desni je posvečen svetemu Antonu, ki je godoval prejšnji teden. Prav zato je bila včerajšnjo nedeljo v cerkvici sveta maša. Po maši pa je bila pred cerkvijo tradicionalna licitacija suhih mesnin ter ostalih domačih dobrot. Hudomušni domačin Matija Rom, ki je tudi ključar cerkve, je na licitaciji poleg mesnin ponudil tudi ostale doma pripravljene dobrote, od suhega sadja, žganja, vloženih vrtnin, pa do domačih jajc, doma pečenih žemelj in kuhanih klobas. Na licitaciji pa se je znašla tudi lesena krača s spretno vdelano pravo klobaso, ki od lanskega leta predstavlja tako imenovano »prehodno kračo«. Leseni del, ki ga je v glavnem oblikovala narava, je namreč v lasti tistega, ki jo je uspel izlicitirati, samo do naslednjega Antonovega. Pred naslednjo licitacijo jo mora namreč vrniti, seveda brez mesnega dodatka. Vsako leto se nanjo pritrdi ploščica z letnico…

Po besedah Toneta Starca, prav tako ključarja, je licitacija, katere tradiciji se niso odrekli vsa povojna leta, odlično uspela. Spomnil se je tudi, da so nekdaj slovenski prebivalci tega vinorodnega območja licitacijo imenovali »lectanca«.  Kočevarski Nemci, ki so pa tu včasih imeli kar veliko vinogradov in zidanic, saj je tod potekala meja njihovega jezikovnega otoka, pa »versteigerung«. Izkupiček letošnje licitacije bo namenjen poplačilu še nekaterih dolgov, ki so nastali pri obnovi cerkvice. Gostoljubni domačini so za vse prisotne pripravili okrepčilo, ki se je v mrzlem zimskem jutru še kako prileglo.

Besedilo in fotografije
Vinko Kukman


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.