Smej se podobi v ogledalu, pa boš vesel cel dan – pot do Svetih Gor
V sobotnem mraku so bili oblaki nad nami, a planinska skupina čez 30 Krkašev se je veselo odpravila na pot.
Zavili smo proti Lublani. Kar dolgo nas je napadal bus srbske registracije, a se mu nismo dali, v klanec smo bili močnejši. Kolk svetlobe v prestolnem mestu, a tako slabo vladanje – dokaz, da ima samo noč svojo moč? Zagledali smo jutranjo zarjo na Trojanah in dali prav Slomšku: »Če nočeš zarje zaležati, moraš zgodaj vstati!« Krofi so bili okusen zajtrk, nato pa naprej do Šentjurja. Kozolec poln sena je omamno dišal, v daljavi in izza smoga so žarele Kamniške, nas pa je vleklo na Resevno. Domačije kažejo rebra, med kupi kamenja mlinski kamni – tehnika in denar sta mlade pritegnila v doline, kjer so pognali nove korenine. Pod razglednim stolpom hiša s prijaznim oskrbnikom, čas malice. Mimo Svetine s starodavno Marijino cerkvijo, zaprtega hotela Alme Karlin v dolino. Smejali so se telohi, trobentice, izza ograj so kukala škotska goveda in, zanimivo, čebele je varoval električni pastir! Sestopali smo po Barbarini poti, ki jo je uredil Rudar iz Pečovja. Železarniški objekti v Štorah so podobni jeseniškim in višinskim domačijam - umiranju.
Bus nas je zapeljal po ovinkih do Svetih Gor s petimi cerkvami. Na eni od njih je vzidan kamen, katerega pomen še niso razvozlali – je starejši od po naših politikih priznani dobi nastanka! V Bukovšku je nas privabilo staro kmečko orodje, ki bo spet prav prišlo, ko bo zmankalo nafte!
Z upom na lep dan smo se podali na pot, pa se je splačalo, bogato smo bili nagrajeni, tudi s pogledom na Male Ture! Komaj čakamo vzpon na Zasavsko sveto goro, tja do Vač!
Peter Repovž
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
