Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ekologi proti novi ČN na Mirni


18. 8. 2009, 00.00
Posodobljeno
11:14
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

lipic_karel.jpg
Karel Lipič (foto: arhiv)

##IMAGE-2195291##

Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG Slovenije je Ministrstvu za okolje in prostor ter županom občin Trebnje, Mokronog-Trebelno in Šentrupert ter KS Mirna poslala javno pismo, v katerem opozarja na ''nerazumno sprejetje'' dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode Mirnske doline.

Predsednik ZEG Karel Lipič najava, da njihova ekološka patrulja že od leta  2003 redno spremlja ekološko stanje Mirnske doline do reke Save. Preko javnih občil je seznanjen o sprejetem dokumentu, taka strategija pa je po mnenju Lipiča v popolnem nasprotju s smernicami evropskih direktiv, veljavne zakonodaje v RS, varstva okolja nasploh, spoštovanja NATURE  2000 ter porabe sredstev EU ali lokalne skupnosti, ker ni racionalen in okoljevarstveno sprejemljiv.  

V pismu Karel Lipič piše: ''ZEG je z ekološkim stanjem Mirnske doline dobro seznanjena. Poznamo dejstvo, da  Občina Trebnje že ima čistilno napravo na Mirni, ta deluje dobro, saj  ima uporabno dovoljenje od leta 1992. Zadnje Vodnogospodarsko dovoljenje od 2005 dalje za 6.000 PE, izdano od MOP RS. Po uradnih podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki strokovno nadzira čiščenje odpadnih voda na ČN Mirna, le ta čisti odpadne vode do 97,9 %, kar je v skladu z veljavnimi predpisi. Torej, naselje Mirna ima zgledno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. V prihodnosti pa so  potrebne samo tehnološke posodobitve obstoječe čistilne naprave.

ZEG Slovenije nasprotuje gradnji nove ČN,  ker je Mirnska dolina občutljiva za posege v naravo, njene  značilnosti  spadajo  med podeželje z  razpršeno  poselitvijo, na obrobju je dolina obdana z griči, s povirji več vodotokov, ki se izlivajo v glavni vodotok, reko Mirno, ki pa je uvrščena med posebna varstvena območja Natura 2000.

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je izdala nedvoumni dokument: »Idejne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve kot nadgradnja operativnih programov«. V Idejnih rešitvah je tudi Shema faznega reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju razpršene poselitve, kot je Mirnska dolina, saj so prednosti takšnega sistema, manjše čistilne naprave,  manjši stroški investicije, nižji stroški vzdrževanja,  ki ob izpadu delovanja ne povzročijo velike ekološke škode, pri lokalnem prebivalstvu se kaže pozitiven vpliv na skrb za vodne vire. Omenjeni DIIP teh idejnih rešitev sploh ne upošteva, enostavno jih ignorira.

Dolgi linijski gradbeni objekt, kot je kanalizacija ob reki Mirni, od naselja Mirna pa vse do naselja severno od železniške proge pri Jesenicah, vasi  Most, v dolžini cca 7 kilometrov, in to ob reki Mirni, ki je zaščitena z Naturo 2000, je absolutno nesprejemljiv iz okoljevarstvenega, ekološkega, zakonodajnega in ekonomskega vidika. Nesprejemljivo je, da bi država, s sredstvi EU, kot tudi  občina Trebnje - zapravljali davkoplačevalski denar za tako dolgo kanalizacijo, zato, da bi zadostila  ozkim  lokalnih političnih grupacijam!  Občina Mokronog-Trebelno naj uredi čiščenje z  manjšo čistilno napravo za naselje Mokronog in neposredno okolico.  Občina Šentrupert pa naj zgradi sodobno manjšo čistilno napravo za naselje Šentrupert in neposredno okolico, saj čistilne naprave sploh nima.

Zveza ekoloških gibanj Slovenije bo uporabila vsa pravna in civilizacijska sredstva, da se »politični« projekti, ki so celo nezakoniti in škodijo naravi in okolju, v Mirnski dolini in ob zaščiteni reki Mirni ne bodo gradili. Župani in občinski svetniki pa bi morali upoštevati smernice, direktive in zakonodajo in bi se morali pri gradnji takih objektov odločati na podlagi ciljev varstva okolja, ekologije, zaščitenih območij Nature 2000 in ekonomike davkoplačevalskega denarja.''


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.