Lokalno.si
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Vaša zgodba: Pohod na Triglav


2. 9. 2009, 00.00
Posodobljeno
07. 09. 2009 · 21:45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

p1040025.jpg
Arhiv Lokalno.si
p1040117.jpg

Načrtovani pohod  na Triglav je bil uspešno izveden od 23.-24.8. 2009. Številčnega pohoda se nas je udeležilo 37 pohodnikov društva, ki so bili hkrati člani Etnološkega društva Prforcenhaus, kostanjeviških jamarjev in ostalih. Najbolj pa so bili zastopani prebivalci vasi Orehovec.

Izhodišče našega, že kar tradicionalnega pohoda, je bila tokrat dolina Vrat, slikovita in ena najlepših dolin v TNP, od koder se je že lepo videl naš cilj - stimulativno, ne? Na osvojitev Triglava smo se ob 6. uri podali izpred Aljaževega Doma po zavarovani Tominškovi poti preko Triglavskih podov do Triglavskega doma na Kredarici in po počitku še isti dan naprej na vrh Triglava. Praksa je, če je le mogoče priti na vrh prvi dan, kajti utrujenost naslednji dan opravi svoje in odločitev je naslednji dan težja. Od vseh pohodnikov je bilo kar 7 prvopristopnikov, kar kaže na velik interes po osvojitvi najvišjega vrha v Sloveniji. Po tradicionalnem običaju se niso izognili krstu z vrvjo na vrhu.

Popolnemu uspehu je svoje dodalo tudi lepo sončno vreme, dobro razpoloženje vseh, zapeta pesem »Oj Triglav moj dom«, ki je zadonela v čast vseh in pa ˝litanije˝, v režiji kostanjeviškega Etnološkega društva Prforcenhaus z njegovim predsednikom na čelu in kanonikom, ki je litanje tudi vodil, izpred Aljaževega stolpa.

Po varnem sestopu smo prenočili na Kredarici ter naslednji dan, nekateri manj nekateri malo bolj utrujenih nog, odšli preko Kalvarije, Konjskega sedla (2002m) in Vodnikovega doma (1817m) na Rudno polje na Pokljuki. Se razume, da ne brez vmesnih počitkov. Med potjo smo srečevali številne pohodnike, po spustu preko Studorskega prevala pa smo se prebili mimo ogromnega števila ovc. Še dobro, da nas je na cilju že čakal naš stalni voznik po visokogorju, Jože Kolenc in pa okrepčilo v bifeju Jurček. Po dehidraciji je pač potrebno nadoknaditi izgubljene tekočine. Fantastično vzdušje se je nadaljevalo še ves čas povratka. Ves čas je bila najpomembnejša zagotovitev varnosti vseh pohodnikov, kar smo dosegli z pripravo pred pohodom, s pomočjo vodnikov, primerno planinsko opremo in nenazadnje so k temu veliko prispevali tudi vsi udeleženci z lastno varno hojo.

PD Polom


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.