##IMAGE-2743514##

V nedeljo, 15. 10. 2017 dopoldan vabljeni na Kočo na Bohorju, kjer bomo ob tradicionalni Kostanjevi nedelji pekli kostanj. Zaželeno je, da kakšno pest kostanja prinesete s seboj.

Vabljeni, da se do koče povzpnemo skupaj na kostanjevem pohodu in sicer se dobimo ob 8:00 na Jablancah in se skupaj odpravimo do koče, kjer bo že dišalo po kostanju. S tem pa promoviramo tudi zdrav življenjski slog in pomen gibanja v okviru projekta Slovenija planinari.

Zdrava nadelje pa ne bo samo zaradi rekreacije, tudi sam kostanj ima mnogo pozitivnih lastnosti:

1. Kostanj ima za razliko od drugih oreškov in semen relativno malo kalorij, je pa hkrati bogat vir mineralov, vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki koristijo našemu zdravju.

2. Kostanj je v večini sestavljen iz škroba, zato je, kot smo že omenili, veliko manj kaloričen, kot so druga semena in oreščki, ki vsebujejo veliko beljakovin in maščob. Sestava kostanja je podobna kot pri drugih škrobnatih živilih, kot so na primer sladki ali občajen kropir ter sladka koruza. Kljub temu vsebuje poleg vitaminov in mineralov tudi nekaj kakovostnih beljakovin.

3. Kostanj je tudi dober vir vlaknin, 100 g kostanja zagotovo približno 21 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah. Spomnimo, da vlaknine znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine holesterola absorbirale v črevesje.

4. Kostanj se od drugih oreščkov in semen razlikuje tudi v tem, da je dober vir vitamina C. 100 g kostanja ima kar 43 mg vitamina C, kar  pokrije neverjetnih 72 odstotkov dnevnih potreb odraslega človeka po vitaminu C. Vitamin  sicer igra ključno vlogo pri gradnji zob in kosti, uravnava pa tudi delovanje žil. Hkrati je močan antioksidant, ki ščiti pred staranjem kože.

5. Kostanj ima, tako kot zeleno listnata zelenjava, veliko folatov. 100 g orehov zagotovi 15,5 odstotkov dnevnih potreb po folatih. Folna kislina je potrebna za tvorbo rdečih krvnih celic in sintezo DNK. Ustrezna količina uživanja hrane, bogate s folati, pomaga pri preprečevanju okvare nevralne cevi pri plodu. Nosečnicam se zato še posebej priporoča, da jedo kostanj.

6. Kostanj je tudi bogat vir mono-nenasičenih maščobnih kislin, kot sta oleinska kislina in palmitinska kislina. Študije kažejo, da te pomagajo zniževati slab holesterol in zvišujejo novi dobrega holesterola v krvi. S temtako kot sredozemska prehrana pomaga pri preprečevanju bolezni koronarne arterije in kapi.

7. Kostanj je bogat vir mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij, mangan, fosfor in cink, zagotavlja pa tudi veliko količino kalija (518 mg / 100 g). Kalij pomaga zniževati srčni utrip in krvni tlak. Železo preprečuje slabokrvnost. Magnezij in fosfor sta pomembna elementa presnove kosti.

8. Poleg tega je kostanj tudi bogat z mnogimi pomembnimi B vitamini. 100 g orehov zagotovi 11 odstotkov niacina, 29 odstoktov piridoksina (vitamin B-6), 100 odstoktov tiamina in 12 odstotkov riboflavina. Vitamini iz skupine B so ključni za ohranjanje lepe kože, las in nohtov, hkrati pa pomagajo preprečevati razdražljivost ter izboljšujejo spomin in koncentracijo.

9. Kostanj je brezglutensko živilo, zato je ključen pri prehrani bolnikov s celiakijo.