Teže nam je, boljši smo. Mislim, več je humanitarnosti. Karitas, Rdeči križ, Mario, ki je spet doma, lionsi in drugi Robin Hoodi. No, ni ravno tako. Robin Hood je napadal in ropal bogataše ter plen razdelil med revne, pri nas pa je malce drugače: revni pomagajo še bolj revnim. Bogataše pa ščiti država s svojo aparaturo.

Zadnjič, na primer, je po televiziji v humanitarni akciji brezposelni delavec podaril sliko, ki jo je narisal, ko je ostal brez dela in  za katero so potem s televizijsko dražbo zbrali sedemsto evrov za pomoč  tistim, ki so izgubili delo. Brezposelnim torej.

Pa naslednjič, lepo vas prosim, pozorno glejte, kdo na najrazličnejših humanitarnih prireditvah sedi v prvi vrsti. Uzrli boste politične in druge vplivne obraze. Prav tiste, ki so morda najbolj krivi, da je pri nas toliko ljudi, ki skorajda več ne morejo dostojno speljati meseca, ker za pošteno delo prejemajo namesto poštenega plačila miloščino. Štipendije, smo včasih rekli plačam, ki so bile žalostno nizke. In gospoda v prvi vrsti se pride razkazovat , da bi nevedna raja morebiti celo mislila, kako so prav oni zaslužni za to, kar se humanega dogaja na odru. In za njim. Kjer sedijo s telefonskimi slušalkami v rokah skavti ali radijski ter televizijski znanci ter dobroto pretvarjajo v evre.

In z dobroto je že tako, da jo boste našli veliko prej pod vegasto streho kot v palači iz marmorja. Ljudje darujejo, obrazi v prvi vrsti sijejo kot belokranjske pisanice, namazane s slanino, in zgodi se celo to, da kdo iz prve vrste spregovori in govori o solidarnosti, po kateri se Slovenci odlikujemo, o težkih časih, ki jim tako kmalu še ni videti konca, o sreči, da smo takšni, kot smo, sicer bi bilo še več bede, revščine in izgubljenega dostojanstva. Nakar ljudje ploskajo in so veseli ter zadovoljni, da jih je pohvalil eden od njihovih vladarjev, ja, prav tistih, ki so največ krivi, da je tako, kot je, in da nikoli več ne bo tako, kot je bilo.

Preberite še ...

· Kulinarika

Nasveti za popolno velikonočno pogostitev

Če zaključim: v prvi vrsti sedijo na humanitarnih prireditvah krivci za to, kar se dogaja z nami in v nas, in ne morda zaslužneži. Ti so navadno očem nevidni, tako kot je ugotovil že Mali princ. Najlepše, najboljše, najbolj plemenite reči so očem nevidne. Tako je tudi z dobrimi ljudmi. Ne vidimo jih. Skriti so v telefonskih impulzih.