##IMAGE-4031873##

Februarja smo na Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto predstavili literarno ustvarjalko Rezko Povše in njene knjige. Obljubljena je bila njena naslednja knjiga. Sedaj v maju je tu: nova knjiga Klopce mojega mesta. Zaljubljenka v mesto in vse njegove poti je pogosto posedala na klopcah in sprejemala njihova sporočila in oznake. Srečevanje z njimi obudijo spomine, nudijo počitek in so razstavni prostor sporočil  bodočim sprehajalcem. V uvodnem delu nas oboževalka mesta pouči o pripadnosti klopc: nekdaj v edinem mestnem parku so bila igrišča za otroke in tam so se družili srednješolci s svojimi ljubezenskimi in šolskimi zgodbami. Klopce na Marofu so si lastili zaljubljenci. V Ragovem logu so to bile postelje ljubezni. Ob Župančičevem sprehajališču pa so sobivale s poezijo. Podobe klopc so se spremenile, saj s telefoni ni več zarezanih srčkov in sporočil. Še vedno pa ponujajo počitek in lep razgled, skrit kotiček za ljubezen in branje stihov, ki že izgubljajo črke.

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

V založbi Snovanja Društva upokojencev Novo mesto je izšla 18. knjiga članov literarne sekcije Snovanja. Uredil, oblikoval in pripravil za tisk jo je mentor literatov Milan Markelj. Lektorirala jo je Ana Markelj Karlič. V Klopcah mojega mesta je zbranih 23 pesmi o klopcah, ki jih ne more spregledati nobena generacija. Tako stojijo in čakajo na popotnika, sprehajalca, zaljubljenca, obupanca ali samo srečnega človeka. Ta ve, da bo klop z njim delila današnje veselje ali breme, ga potolažila pod prijetno kostanjevo senco, ga razveselila z razgledom, ohladila s hladno senco dreves ali tihim šumom Krke.

Vsako mesto ima kraje in klopce, drevesa in debla, ki jih pomnimo in nam vedno znova pripovedujejo zgodbe mladosti. V spomin pa jih prikličemo v sedanjost in občutki so vedno božajoči. Naj bodo take postaje del vašega spomina, ki vas osrečuje! Tako ohranjamo mladostne dni in jih spajamo z današnjimi. Brez spominov bi bilo težje, zato jih zbirajte tudi sedaj. Tako vemo, da smo še tu.

''Ljubezen odpira ostareli cvet,
Besede brenče,
razpredajo spomine,
Srkajo sladkosti iz mladosti''
                            (Iz pesmi Ljubezen na stare dni)