Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V knjižnici na Senovem, ki je del Valvasorjeve knjižnice Krško, so v petek, 29. novembra, odprli razstavo fotografij Matija Brumna. Brumen je fotograf mlajše generacije in je na slovenskem fotografskem prizorišču prisoten že dobro desetletje, opazneje pa se je vanj vpisal l. 2010, ko je bil nominiran za nagrado skupine OHO, ki je osrednja neodvisna nagrada za mlade vizualne umetnike v Sloveniji. Istega leta ga je nizozemski kustos Charles Esche uvrstil tudi na U3 - 6. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji. Rdeča nit pregledne razstave v Moderni galeriji je bila Realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji. Realizem je zaznamoval Brumnovo fotografijo v mnogih delih (Nachtobjekte, Pripomočki/Utensils, Rože, Sapporonight …). V središču Brumnovih del je vedno človek in to celo takrat, ko na njih ljudi ne vidimo. Ko opazujemo npr. njegov triptih Pripomočki/Utensils, kjer vidimo samo čistilna sredstva in pripomočke snažilk v študentskih domovih različnih mest (Ljubljana, Praga, Essen), nam na subtilen način pridejo pred oči čistilke, pogoji njihovega dela, pa tudi njihovo življenje v prostem času v Sloveniji, na Češkem in v Nemčiji.

V ciklusu fotografij Nachtobjekte /Nočni objekti predmeti s pomočjo nenavadnih pogledov avtorja kot da pridobijo status bitij in opozarjajo na odtujeno življenje sodobnega človeka, ko imajo stvari, predmeti in materialne vrednosti (pre)veliko vlogo.

Na Senovem se nam Matija Brumen predstavlja s serijo desetih črno-belih fotografij s skupnim naslovom Izza. Na njih je v letih 2002 in 2003 skozi reže ograj gradbenih jam fotografiral delavce na različnih gradbiščih po Ljubljani. V tistem času se je Brumen tudi sam občasno preživljal s fizičnimi deli, gradbene jame pa so pritegovale njegovo pozornost, ker so bile skrite očem mimoidočih, saj so se delavci v njih docela izgubili in kot drobci gradbenih pokrajin postali povsem neopazni, podobno kot so bili - predvsem delavci iz bivše Jugoslavije - v slovenskem družbenem življenju dejansko neopazni, čeprav so v Sloveniji zgradili večino infrastrukture.

Čas nastajanja Brumnovih fotografij je bil v gospodarstvu Slovenije in Evrope čas gospodarske rasti. Za ograjami gradbenih jam se je zidala krasna nova prihodnost, svet je bil videti lep in urejen, večina pa je kljub napadu na njujorška dvojčka še vedno verjela v teze o koncu zgodovine, ki jih je po padcu berlinskega zidu Francis Fukuyama zapisal v začetku devetdesetih, prepričan, da so s političnimi spremembami v Vzhodni Evropi poraženi vsi totalitarizmi 20. stoletja in je za vedno ustoličen liberalni kapitalizem.

Za razliko od že omenjenih serij (Nachtobjekte in Pripomočki/ Utensils) je človek na razstavljenih fotografijah še kako prisoten, saj so delavci glavni protagonisti avtorjevih fotografij, čeprav so zaradi svoje majhnosti in oddaljenosti pogosto neopazni, slabo vidni. Na fotografijah je Brumen podobno kot Gustave Courbet na sliki Drobilca kamenja upodobil gradbene delavce, njihovo delo in njihovo nepomembnost, skoraj nevidnost. Pri tem se postavlja dilema, ki nekoliko spominja na znameniti efekt Leva Kulešova, le da pri Brumnu ne gre za kadriranje in montažo brezizraznega obraza igralca z različnimi prizori (deklica v krsti, krožnik juhe, zapeljiva mladenka), ampak za vprašanje različnih časov, v katerih gledalec opazuje fotografijo in s tem tudi za drugačne družbene kontekste, ki korenito spreminjajo njegov odnos do videnega. Ali je naše dojemanje Brumnovih fotografij danes drugačno kot bi bilo pred desetimi leti? Ali bomo čez 20 let v njih videli nekaj, kar nam je danes tuje? Na ta vprašanja je seveda nemogoče odgovoriti, je pa vedno na mestu premislek o sebi in o ljudeh, mimo katerih hodimo, ne da bi jih prav zares opazili.

Razstavo si lahko ogledate vsak ponedeljek in četrtek v knjižnici Senovo.

Matija Brumen (1975) je po končani gimnaziji v Mariboru na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz japonologije in filozofije. Podiplomski študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S fotografijo se intenzivneje ukvarja zadnjih 10 let, širša slovenska javnost pa ga je spoznala, ko so bila njegova dela l. 2010 razstavljena na U3 - 6. trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji. Razstavljal je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in tujini.

Avtorja lahko spremljate na: http://matijabrumen.tumblr.com/