Pionirka slovenskega 3D filma prihaja iz Leskovca pri Krškem


Verjetno vas je precej, ki ste si v kinu ogledali letošnjo veliko uspešnico ameriškega režiserja Jamesa Camerona, tridimenzionalni film Avatar. Malo manj pa vas verjetno ve, da je tudi Slovenija že dobila svoj prvi tako imenovani 3D film. Posnela ga je mlada 26-letna posavska režiserka, Leskovčanka Rahela Jagrič, ki je z njim zaključila svoj podiplomski študij filmske in televizijske režije na univerzi Bournemouth v Veliki Britaniji.
Rahela se je nad tridimenzionalnimi filmi, ki v svetu sedme umetnosti še vedno veljajo za nekaj drugačnega in razmeroma neraziskanega, navdušila že na začetku študija v Angliji, na konferenci posvečeni tej tematiki. Idejo za projekt kratkega filma Prihod domov pa je dobila med ogledom enega izmed tovrstnih filmov, ki jo je popolnoma navdušil. "Z globino, se pravi tretjo dimenzijo, se je film oziroma filmski jezik začel predstavljati v povsem novi luči. Izrazna moč te tretje dimenzije še ni raziskana in to me je najbolj pritegnilo. Po tem, ko sem si v 3D ogledala koncert skupine U2, pa sem očetu predlagala, da bi tudi sama posnela film v mediju prihodnosti," pojasni Leskovčanka, ki je že od zgodnjih otroških let na različnih snemanjih po Sloveniji budno spremljala svojega očeta, snemalca Jožeta Jagriča. Sprva kot asistentka, z leti pa je za kamero vedno pogosteje stala tudi sama.
Ker snemanje tridimenzionalnega filma zahteva popolnoma drugačen tehničen pristop kot običajni film, so bile priprave na njegovo snemanje, kot pojasni Rahela, precej naporne. Na pomoč ji je priskočilo tudi Stereoskopsko društvo Ljubljana, ki deluje na institutu Jožefa Stefana. Pri tem se je s svojim znanjem in tehnično podporo še posebej izkazal dr. Damir Vrančič, ki je skupaj z režiserkinim očetom in inženirjem Slavkom Hribarjem z Goleka razvil poseben nosilec za kamero.
"Tri dni pred začetkom snemanja sta ga starša z avtomobilom pripeljala v Anglijo, saj je celotna oprema tehtala več deset kilogramov," razloži Rahela, ki je film v sodelovanju s študijskimi kolegi lani poleti posnela na angleških tleh. Glavni igralci, ki so jih izbrali na posebnih avdicijah, so bili tako domačini, mlada Posavka pa je bila z njihovo igro zelo zadovoljna.
Tako, kot so z njo zadovoljni in nanjo ponosni v njeni domači krški občini. Ob nedavno končanem občinskem prazniku so ji namreč za pomemben prispevek na področju filmske ustvarjalnosti v Sloveniji in za prispevek k ugledu občine, podelili posebno plaketo. "Ko sem izvedela, da bom dobila občinsko nagrado, sem bila popolnoma presenečena, saj tega tudi zaradi svoje starosti oziroma bolje rečeno mladosti nisem pričakovala. Je pa to prav gotovo potrditev mojega dosedanjega dela in hkrati motivacija za nadaljnje ustvarjanje," prizna letošnja daleč najmlajša nagrajenka na osrednji proslavi v krškem kulturnem domu, ki niti za trenutek ne obžaluje svoje odločitve za študij v Veliki Britaniji.
Čeprav je celotno srednjo šolo sanjala o študiju režije na ljubljanski AGRFT in je po dvakratni zavrnitvi na sprejemnih izpitih naposled končala študij multimedije, ji je namreč selitev na Otok prinesla pomembna življenjska spoznanja. "Dobra tri leta v Angliji, kjer so prepoznali mojo nadarjenost, so bila zelo zanimiva izkušnja, ki me je naučila samostojnosti, izpopolnila pa sem tudi svoje znanje angleščine."
Mlada Leskovčanka, ki trenutno precej dela s svojim očetom, pa se je že lotila novega podviga. S hrvaško scenaristko Dano Slišković, ki je sodelovala tudi pri 3D filmu Prihod domov, namreč pripravljata scenarij za celovečerni film. Ali bo tudi ta v Raheli tako priljubljeni tridimenzionalni formi, za enkrat še ni jasno, čeprav bi, kot priznava, še naprej rada čim več časa posvetila odkrivanju novega filmskega jezika. Če ji to ne bo uspelo v Sloveniji, bo nove izzive poiskala v tujini.
A. Kerin
Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista, 24. junija 2010.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
