Če se bodo uresničile na silvestrovo izrečene želje, bom zdrav kot dren, srečen kot ne povsem prišteven državljan in bogat kot  najbogatejši prebivalec planeta Zemlja. A kaj, ko so želje eno, resničnost pa povsem nekaj drugega. In živeti je treba to drugo, ki pa, kot napovedujejo, ne bo preveč rožnato. Tolažimo se lahko s tem, da se prerokovalci prihodnosti motijo, kar je povsem človeško. Sicer pa bi bilo življenje, ki bi teklo kot po maslu, dolgočasno. Ljudje potrebujemo vznemirjenja, ovire na poteh in vsaj malo pelina. Bo pa menda leto 2011 leto poglabljanja vase. Ljudje si bomo nadeli potapljaško opremo in se poglobili vase. V svojo notranjost, kajti preveč smo se že izgubili v zunanjosti, ki je potrošniška, površna in brezdušna. Lahko bi rekel, da bomo letos živeli s sloganom: nazaj k človeku. Do izraza bodo prišle že skoraj pozabljene vrednote: poštenost, odkritost, tovarištvo, skromnost, sočutnost, a  vseeno ne bo odveč, če boste imeli na svojem bančnem računu jurja ali dva. Za vsak slučaj. Saj veste: v vsakem žitu raste plevel in v še tako majhni človeški skupnosti se najdejo ljudje, ki nosijo denarnico v  levem notranjem žepu suknjiča, se pravi, da je srce za denarnico, da je na drugem mestu.

Po napovedih vedeževalk bodo letos predčasne volitve in nasploh bo oblačno in megleno. Stanje kot nalašč za vse tiste, ki radi ribarijo v kalnem. Takšnih pri nas ne manjka: čim gostejša je zakonodajna megla, več jih je.

Bo pa  odklenkalo delu na črno. Sosedske pomoči ne bo več. Tudi  prijateljske pomoči ne. Konec je s služenjem brez izstavljanja računov, prišel je čas plačevanja davkov. Država hoče svoje. Zbogom siva ekonomija, zbogom  popoldansko delo, zbogom  davčno brezvladje. Zavladal bo red, ne povsem stoodstoten, a saj veste, kaj pravi ljudstvo: red mora biti, pa četudi slab.

Nekaj prihajajočih mesecev bo burkala kri pokojninska reforma. Obeta se nam morebiti celo referendum o tem, ali bodo prihajajoči rodovi res morali delati do petinšestdesetega leta starosti. Vlada vztraja, sindikati in opozicija so proti. Kaj bo reklo o morebitnem referendumu ustavno sodišče, ne ve niti napovedovalka bodočnosti Ivana in če ne ve ona, ki vidi v prihodnost, le kdo bi potem lahko sploh vedel. Ostane nam le, da poskusimo z lističi marjetice: bo, ne bo, bo, ne bo …