arhiv; D. k.

arhiv; D. k.

arhiv; D. k.

Svetovni dan čebel v slovenskih Unesco biosfernih območjih: poklon izjemnim čebelarjem, čebelarski tradiciji in inovacijam

Štiri Unesco biosferna območja v Sloveniji, ki smo si za svoj simbol izbrala čebelnjak in čebele, prepoznavamo čebelarstvo in skrb za opraševalce kot enega najlepših primerov partnerskega sodelovanja med človekom in naravo. Posebej to velja v Sloveniji, ki ima v svetovnem merilu edinstveno, pionirsko vlogo v razvoju sodobnega čebelarstva.

Za Biosferno območje Julijske Alpe je čebelarstvo zelo pomembno. Nenazadnje se je na njegovem današnjem ozemlju, v Breznici v občini Žirovnica, leta 1734 rodil pionir slovenskega čebelarstva Anton Janša. Njegov rojstni dan, 20. maj, so Združeni narodi na slovensko pobudo razglasili za svetovni dan čebel.

Anton Janša se je leta 1769 prijavil na razpis tamkajšnje Nižjeavstrijske gospodarske družbe za učitelja čebelarjenja, kar je uvajala napredna cesarica Marija Terezija. Opravil je izpit in leta 1770 postal cesarsko-kraljevi učitelj čebelarstva. Poleg poučevanja je čebelaril na vrtu cesarice, potoval po Spodnji Avstriji, Moravski, Češki in predstavljal svoja odkritja o prevažanju čebel na ajdovo pašo. V nemškem jeziku je napisal dve temeljni čebelarski knjigi: Razprava o rojenju čebel in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Cesarica Marija Terezija je po smrti Antona Janše izdala ukaz, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah. Njegove čebelarske nasvete čebelarji upoštevajo še danes.

Svetovni dan čebel, rojstni dan svojega slovitega rojaka, v vaseh pod Stolom redno in že dolgo obeležujejo. Tokratna slovesnost bo 19. maja ob 17. uri v Kulturni dvorani na Breznici, pripravljajo jo Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica, Občinska knjižnica Jesenice in Čebelarski muzej Radovljica. Vse dni v letu pa je na Breznici na ogled rekonstrukcija nekdanjega čebelnjaka Antona Janše, ki so ga postavili 1965, v letu 2017 pa je doživel celostno obnovo.

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje s prav posebnim čebelarjem

Kozjanski park, upravljalec Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, ob svetovnem dnevu čebel vabi na dan odprtih vrat, ki se bo odvijal na gnezdišču čebelarja. Ta ptica, ki je za marsikoga ena izmed najlepših, gnezdi znotraj zavarovanega območja, natančneje v peskokopu Župjek na Bizeljskem. V Sloveniji velja čebelar (Merops apiaster) za precej redkega gnezdilca. Iz južnih krajev, kjer prezimuje, se je začel vračati konec aprila. Gre za družabno vrsto ptice, saj živi v kolonijah. Ta na Bizeljskem je ena večjih in stalnih v Sloveniji.

V soboto, 20. maja, bomo lahko skupaj opazovali čebelarje, kako posedajo na vejah in se nastavljajo sončnim žarkom, v jati preletavajo območje pred gnezdilno steno in v zraku lovijo žuželke. Spoznali bomo njihov življenjski prostor, izvedeli, s čim se hranijo – ne le s čebelami – in kako poteka gnezdenje. Z daljnogledi in teleskopi pa si bomo to pisano ptico lahko pogledali tudi čisto od blizu.

V nedeljo, 21. maja, organiziramo pohod na Vetrnik in dan cvetočega travnika. Območje je izjemno bogato tako z rastlinskimi kot živalskimi vrstami, izstopajo pa seveda kukavičevke, ki jim pravimo tudi popolne princese rastlinskega sveta. Imajo poseben razvoj. Drobna semena imajo zelo malo hranilnih snovi. Ko vzkalijo, se pojavijo šele po nekaj letih, zacvetijo pa lahko komaj po osmih ali celo štirinajstih letih. V prvih letih življenja orhideje je obvezno sožitje z glivami. Cvet je razmeroma majhen, vendar je zgradba tako izpopolnjena, da ni nič prepuščeno naključju. Žuželke, ki jih oprašujejo, ne privablja samo nektar, pač pa tudi oblika in barva cvetov. Ob sončnem vremenu lahko opazujemo pravo rajanje najrazličnejših barvitih metuljev. Ob vsakem malo daljšem sprehodu po teh travnikih bomo skoraj zagotovo srečali lastovičarja in seveda tudi okarje, pisančke, modrine, citrončke in seveda pavlinčke.

Kaj so biosferna območja?

Biosferna območja so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst.

V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov.