Velikokrat slišimo, da odzivanje na spremembe okolja brez opazovanja ni. Okolje, ki je omrežje medsebojno povezanih sistemov. Projekt Podnebne spremembe v vzgoji in izobraževanju še kako potrjuje poprej zapisano.

Prihodnost bi morala zajemati našo ljudsko osredotočenost za skrb za okolje. Navsezadnje odvisni smo od virov in storitev, ki jih okolje zagotavlja, zato je zelo pomembna naša vloga v naravi. S tem projektom se postavlja vprašanje: kako in kaj se lahko naučimo iz sistematičnega opazovanja? Kako zastaviti učenje na prostem? Kaj lahko storim kot posameznik – organizator izobraževanja in kaj kot skupina.

Čemu bi bilo pomembno ločiti medonosne čebele in jih ločiti od muhe trepetavke ter ostalih žuželk? Zakaj je to pomembno z vidika podnebnih sprememb?

Lani smo se udeleženci iz Bele krajine pridružili ciklu kratkih usposabljanj na tematiko opazovanja opraševalcev na sončnicah z naslovom »Raziskujmo opraševalce skupaj«, ki sta ga vodila strokovnjaka za opazovanje opraševalcev doc. dr. Danilo Bevk (Nacionalni inštitut za biologijo) in doc. dr. Anton Gradišek (Inštitut Jožef Stefan). Pri celotnem projektu nam je bila vedno na voljo projektna ekipa Andragoškega centra Slovenije (ACS), pod vodstvom dr. Nevenke Bogataj.

Letos smo svoje znanje poglobili v marcu z usposabljanjem o opraševalcih jablan. Srečali smo se v Poljanski dolini.

Pridružili smo se akciji opazovanja opraševalcev jablan. Pričeli smo z opazovanjem, ko je bilo odprtih vsaj 10 % cvetov in končali takrat, ko je bilo na jablani odcvetenih več kot 90 % cvetov. Aprila in maja nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno in tudi našim jablanam ne, zato smo lahko manj opazovali, kot smo sprva pričakovali.

Svoje znanje smo poglobili tudi z opazovanjem aktivnosti čebel samotark v gnezdilnicah s pomočjo mikrofona. Opazovalci smo dobili lesene gnezdilnice oziroma hotele za čebele. Naslednji dan smo jih postavili na sočno mesto in tako čebele samotarke privabili v naše sadovnjake in vrtove. Večina vrst (a ne vse) živi samotarsko, kar pomeni, da vsaka samica sama poskrbi za gnezdo in zarod. V gnezda samice znosijo zalogo hrane, ki jo pripravijo iz mešanice cvetnega prahu in medičine. Nato odložijo jajčeca in gnezdo zaprejo, najpogosteje z blatom. Skrb za zarod je tako končana. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki pojedo zalogo hrane in se zabubijo. Večina vrst prezimi v gnezdu in izletijo šele naslednje leto.

Več oči, več ušes, več otipljivosti, več perspektiv. Radovednost in spraševanje. Vsekakor pa je eno pomembno - več pogledov posameznikov, s pomočjo katerih so se zbirali podatki, fotografirale spremembe, dokumentirali smo sprememb v naravi in v lesenih gnezdilnicah … Projekt je vključeval na desetine posameznikov, ki so sodelovali in prispevali k skupnemu cilju. Vse to bo pomagalo znanstvenikom, da bodo lahko spremljali dogajanja po različnih krajih Slovenije.