DL: Portret tedna - Marko Kirar

24.8.2022 | 12:00

Njegova najljubša rastlina je vinska trta, najljubši kraj Vinji Vrh, kjer ima vinograde, najljubša pijača pa vino. Piva že leta ne pije več, tako se je odločil. Nič čudnega – Marko Kirar iz Dobruške vasi, eden od letošnjih nagrajencev Občine Škocjan ob Knobleharjevem, je namreč vinogradnik z dušo in s srcem.

Prihaja iz priznane vinogradniške družine, v kateri mu je oče Marjan, dvakratni kralj cvička in zaslužen za nastanek škocjanskega vinogradniškega društva, privzgojil ljubezen in delo s trto in z grozdjem. Marko, ki je prevzel kmetijo, pa z družino že vrsto let zavzeto nadaljuje in nadgrajuje očetovo delo.

»Oče naju je s sestro vedno jemal s seboj v vinograd in pomagala sva, kar sva lahko,« pove Marko Kirar, izučeni strugar, zaposlen v novomeškem podjetju Pim jeklo, v katerem dela kot operater strojev. Letos se je srečal z abrahamom, a za sabo ima že 32 delovnih let v podjetju.

Doma na kmetiji seveda več, saj tu pomaga od malih nog. Družinsko kmetijo sta z ženo Nado, ki je vzgojiteljica v šmarješkem vrtcu, preusmerila v vinogradniško, saj drugače ob službi ni šlo. Danes Kirarjevi doma redijo le nekaj prašičev za lastno gospodinjstvo in se nasploh trudijo biti čim bolj samooskrbni, njihova glavna dejavnost pa je vinogradništvo.

Na Vinjem Vrhu imajo v štirih vinogradih zasajenih kar štiri tisoč trt. Pridelujejo cviček, dolenjsko belo, polsladki kerner, muškat in štiri tipe frankinje. V nazadnje obnovljenem vinogradu je Marko lani zasadil prav modro frankinjo, saj mu ta pomeni največji izziv. Zadovoljen je, da je zdaj tudi tu mogoča strojna obdelava, in sin Matic, ki obiskuje strojno šolo v Novem mestu, mu že pomaga s traktorjem pri mulčanju, škropljenju in drugih delih. Tudi hčerka Maja, študentka pedagoške fakultete v Kopru, zna poprijeti za marsikatero delo.

»Če ne bi vsa družina držala in delala skupaj, ne bi šlo,« poudari Marko. Kirarjeva vina so zelo visoko ocenjena doma in na mednarodnih ocenjevanjih, kar je sad Markovega stalnega izobraževanja, sploh triletnega izobraževanja o vinarstvu pri priznanem slovenskem enologu dr. Juliju Nemaniču.

Marko, ki je nepogrešljiv član Društva vinogradnikov Škocjan – dve leti je celo podpredsednik –, svoje znanje in bogate izkušnje rad deli z drugimi vinogradniki. Dela z društvenim laboratorijem, kot dober organizator že leta ne manjka pri škocjanski cvičkariji, salamijadi, cvičkariji pod okriljem Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in drugih dogodkih.

Marko je tudi skrbnik društvenega vinskega hrama, za katerega je bil med pobudniki. Sam je naredil konstrukcijo in sploh so ga leta 2006 škocjanski vinogradniki izdelali z veliko udarniškega dela. Hramček je vseskozi parkiran pri njih doma. Marko skrbi za njegovo vzdrževanje in ga s traktorjem vedno pripelje na prireditve – v škocjanski občini ali kje drugje. Nedavno ga je moral malce predelati, da ustreza vsem varnostnim predpisom in pogojem. »Ni kaj, pa smo ga malce popravili,« se nasmeje sogovornik, ki vse dela z dobro voljo. Zato verjetno tudi toliko zmore.

Marko Kirar je namreč kot velik lokalpatriot dejaven še marsikje. Je član PGD Grmovlje, kjer v zadnjem času pridno gradijo nov gasilski dom, pa Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike in vaškega odbora Grmovlje. Vedno sodeluje, kadar gre za izboljšave, razvoj vasi in skupno dobro, saj je človek akcije, ljudje pa mu zaupajo, saj je pošten, delaven in s čutom za sočloveka.

V lokalno politiko pa noče. »Politika me ne zanima, nikoli nisem bil v nobeni stranki in ne bom. Sam delam in pomagam, kjer lahko. Tudi pri drugih ljudeh me politična usmeritev ne zanima. Pomembno mi je le, kakšen človek je nekdo,« razlaga, prepričan, da se da vse, če se hoče. »Pri nas pa je vse preveč tarnanja,« meni.

Občinskega priznanja je vesel, a pravi, da ga res ni pričakoval. »Ne delam zaradi neke hvale, javnega priznanja. Vedno sem rad v ozadju, bolj skrit, a vseeno je lepo, če kdo vidi tvoj trud,« odkrito pove sogovornik, ki pa ni le izvrsten vinogradnik. Z družino iz doma rejenih prašičev izdeluje izvrstne suhomesnate izdelke in sodeluje na salamijadah, zadnja leta pa z veseljem tudi peče kruh.

Markova specialiteta je kruh iz vinskih droži, ki si jih jeseni lepo shrani v skrinji. Pove, da tak kruh dolgo ostane svež, in ker zahteva manj soli, je tudi bolj zdrav. Tako se je že zgodilo, da sta Marko in Nada, ki bosta prihodnje leto praznovala srebrno poroko, z državnega tekmovanja v peki kruha iz Bele Cerkve oba prišla domov z zlatim priznanjem, vsak za svoj kruh. Gotovo bo še kdaj tako, sicer pa njun kruh in druge dobrote ne manjkajo na mizi ob družinskih in prijateljskih srečanjih v njihovem malem raju, v zidanici na Vinjem Vrhu.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 14. julija 2022

Lidija Markelj