DL: Naša naravna dediščina - Mestni gozd Portoval

2.12.2023 | 16:20

Mestni gozd v okljuku Krke (Foto: Žiga Komljanec)

Reka Krka je v Novem mestu v apnenčasto skalno osnovo vrezala tri okljuke. Na osrednjem leži staro mestno jedro, oba stranska pa prerašča gozd, na vzhodu Ragov log in na zahodu Portoval.

Zaradi bližine mestnega jedra je Portoval s 47 hektari površine ne le največji, ampak tudi najbolj obiskan novomeški mestni gozd. Je priljubljeno zbirališče tekačev in sprehajalcev, z novo večnamensko potjo ob Krki pa je postal zanimiv tudi za kolesarje.

V naravni drevesni sestavi bi prevladovali hrasti in beli gaber, danes pa med vrstami zaradi človeka prevladuje smreka. Posamično se pojavljajo tudi jelka, rdeči bor, češnja, bukev, robinija, trepetlika, breza in pravi kostanj.

Mestni gozd ima izjemen vpliv na kakovost življenja v mestu. Blaži temperaturne razlike, zmanjšuje hrup, hitrost vetra in onesnaževanje zraka s plini in prašnimi delci. Varuje vodne vire ter je življenjski prostor številnim rastlinam in živalim, s čimer se povečuje biotska pestrost v mestu, posledično pa tudi odpornost proti posledicam podnebnih sprememb. Bogati nas s svojo lepoto, z možnostjo za druženje, rekreacijo in sprostitev.

Portoval je bil leta 2000 skupaj z Ragovim logom razglašen za gozd s posebnim namenom, oba pa sta opredeljena tudi kot naravni vrednoti. Pozneje so s spremembo odloka za mestne gozdove razglasili še Mestno hosto, Drgančevje, gozd ob potoku Šajser ter gozdove na Marofu, v Žabji vasi, Muhaberju in Češči vasi. Novo mesto je bilo ob Celju prvo slovensko mesto, ki je trajno zavarovalo mestne gozdove. Po zaslugi modre odločitve gozdarjev in lokalne politike bo Novo mesto še naprej ohranilo prijazno podobo z naselji, ki jih obdaja in med seboj ločuje zelenje.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

Peter Železnik, Zavod za varstvo narave