DL: Naša kulturna dediščina - Sto let priključitve Kandije

8.12.2023 | 13:10

Zemljevid načrtovane povečave Mestne občine Novo mesto, okoli leta 1923 (hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto)

Novo mesto je po koncu 1. svetovne vojne, torej dobrih 550 let od ustanovitve, kot občina obsegalo historično mestno jedro, ki je bilo do takrat povečano s Kolodvorskim predmestjem okrog današnje glavne železniške postaje, s takrat še nepozidanimi Mestnimi njivami, Marofom in z mestnim pokopališčem ob Ločenski cesti. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 je novomeška občina merila 261 hektarjev, imela je 282 hiš in skromnih 2.394 prebivalcev.

Na desnem bregu Krke pa se je s svojimi 14.662 hektarji bohotila občina Šmihel - Stopiče, ki je bila kot največja občina na Kranjskem že dolgo prizorišče teženj po odcepitvi njenih posameznih delov. Občini, ki je imela sedež v Kandiji, so zlasti očitali, da uživa ugodnosti bližnjega mesta, medtem ko naj bi bili njeni oddaljeni predeli prepuščeni sami sebi. Tudi vaščani Kandije, ki je v istem popisu iz 1910 štela 95 hiš in 805 prebivalcev, so čedalje glasneje zahtevali priključitev Novemu mestu. Krka kot naravna meja ni mogla več preprečevati razvoja v smeri združitve z mestom, saj naj bi imela Kandija »isti mestni značaj in iste potrebe kot Novo mesto: tujec, ki pride semkaj, sploh ne more razumeti, da se nahaja, če pride iz Novega mesta čez most v Kandijo, v drugi občini.« Kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in ustanovitvi nove države ter po t. i. kandijski revoluciji decembra 1918, ki je za kratek čas odnesla župana Josipa Zurca ter poglobila razpoke med Kandijci in prebivalci preostalih delov občine, so se začele konkretne politične aktivnosti za razdružitev občine Šmihel - Stopiče na več manjših občin ter za priključitev Kandije Novemu mestu.

Priključitev vasi Kandija, tudi z delom Gotne vasi zahodno od takratne državne Karlovške ceste, je bila formalno zaključena 13. julija 1923, ko je bilo omenjeno območje z razglasom Pokrajinske uprave za Slovenijo izločeno iz občine Šmihel - Stopiče in priključeno Mestni občini Novo mesto. Njena površina se je zato skoraj podvojila na 501 hektar, prebivalstvo pa povečalo za slabih tisoč »Kandijancev«, kakor so, sodeč po virih, sami sebe imenovali prebivalci Kandije.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

Mitja Sadek, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Novo mesto