Arhiv Lokalno.si

Če se Novomeščani česa lotijo, se tega lotijo temeljito in naredijo dobro.

Že kar nekaj časa se ponašamo s filmskimi ustvarjalci in med njimi je iz filma v film boljši Žiga Virc, ki na AGRFT končuje študij televizijske in filmske režije. Ta petek bo v Kosovelovem domu v Sežani predstavil svoje diplomsko delo, 27 minutni film ''Trst je naš''. Film je bil že predvajan tudi v Ljubljani in občinstvo ga je izredno lepo sprejelo. ''Že od nekdaj želim delati takšne filme, ki bi jih gledalci sprejeli za svoje. Običajne stvari želim predstaviti na neobičajen način in dodati še nekaj humorja, tudi v primerih ko gre za tragične stvari,'' nam je zaupal režiser Žiga Virc. Pravi, da se mu mnoge ideje utrnejo, ko se s prijatelji dobijo na pivu, a takoj dodal, da je pri takšnih projektih nujna trezna glava.

Je pa zanimivo, da je film povzročil kar precej hude krvi na oni strani (zahodne) meje. Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota meni, da je film zaradi naslova, ki "spominja na geslo, ki je titovske čete vodilo pri zasedbi Trsta", provokacija, saj namesto da bi ga predstavili v prestolnici Ljubljani, bodo to storili v Sežani, ki je od Trsta oddaljena le nekaj kilometrov. Za predsednika Unije Istranov so nesprejemljivi tudi reklamni spoti za film (eden vam je na voljo spodaj), ker naj bi bili v nasprotju z vsakršnim načelom pomiritve, ščuvali pa naj bi celo k rasnemu sovraštvu, piše Lacota.

Žiga se na vse skupaj nasmehne in pove, da je film vse prej kot političen. Gre pač za Slovenca, ki ne more pozabiti druge svetovne vojne (še veliko je takih) in se morda še največ ukvarja z našimi travmami, kot pravi glavni igralec Gojmir Lešnjak – Gojc. ''Po mojem film, ki se dogaja danes, govori ne o medgeneracijskem sporu, pač pa o različnem generacijskem razmišljanju, kajti mladim je več kot dovolj delitev na mi smo mi, vi pa ste vi in podobne,'' dodaja Žiga in še pove, da prav to sedanje govorjenje o filmu sam film na nek način parodira.

27-minutni igrani film zgodbo postavlja v leto 2009 in je opis poskusa skupine partizanskih vojakov, da bo popravila stare krivice iz druge svetovne vojne in osvobodila Trst.

Glavni junak je komandant skupine Franc (Gojmir Lešnjak), ki pa naleti na nerazumevanje žene Marije (Silve Čušin), ki mora sama delati na kmetiji. Prav tako pa more opraviti tudi s policijo, ki ne more več dovoliti uprizarjanja bitk. To pa Franceta ne ustavi, še najbolj pa ga teži, da mlada generacija noče sprejeti partizanskih vrednot, ki so se prenašale skozi generacije. Tako podari hčerki Mateji babičino titovko. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, pa je, na čigavo stran se bo postavila Mateja in ali bo Trst spet naš?

Da se Žigi Vircu vse skupaj ni samo posrečilo, priča dejstvo, da ga nekateri že primerjajo s Tarantinom in s Kusturico, kar sam sicer noče komentirati, pravi pa, da je hotel narediti nekaj svežega, ker je prepričan, da slovensko občinstvo nekaj takega potrebuje. Sicer nima vzornikov, občuduje pa režiserje epskih filmov in komedij …

Še veliko načrtov ima, ker, kot pravi, ima ''Slovenija veliko zgodb, primernih za filmsko uprizoritev, od kmečkih uporov preko druge svetovne vojne do današnjih dni.''

Nismo veliko napisali o Žigi Vircu, vsekakor pa toliko, da ste lahko skupaj z nami prepričani, da se nam v prihodnjih letih in desetletjih obetajo mnogi slovenski gledljivi filmi. Mnenje, da jih je treba z zakonom prepovedati (slovenske filme namreč), je torej preuranjeno.