DL: O visokem krvnem tlaku - Sprva nič ne boli

24.9.2023 | 15:30

Jana Mrvar

Statistika kaže, da ima v svetovnem merilu vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let povišan krvni tlak. V Sloveniji se po 50. letu s povišanimi vrednostmi krvnega tlaka spoprijema skoraj vsak drugi prebivalec, z naraščajočo starostjo pa se odstotek še poveča, na kar 70 odstotkov. Redno merjenje krvnega tlaka je torej edina možnost, da pravočasno izvemo za hipertenzijo in preprečimo njene hude posledice. Ob nedavnem svetovnem dnevu hipertenzije smo se pogovarjali z Jano Mrvar, dr. med, zdravnico družinske medicine v Zdravstvenem domu Novo mesto.

Za srčno-žilne zaplete je kriv tudi povišan krvni tlak. Katere skupine ljudi sodijo v kategorijo z največjim tveganjem? Se pojavlja tudi med mladimi?

Res obstaja več skupin ljudi s povečanim tveganjem za visok krvni tlak. V eno od njih sodijo sladkorni bolniki, v drugo tisti, ki so že preživeli možgansko kap ali srčni infarkt, posebna skupina so vsi, ki imajo čezmerno telesno težo. Ogroženi so tudi tisti, ki imajo visoke vrednosti holesterola v krvi. Veliko tveganje je med kroničnimi ledvičnimi bolniki. Res je tudi, da v zadnjem času opažamo povečanje števila mladih ljudi z visokimi vrednostmi krvnega tlaka. Kriv je način življenja, v nekaterih primerih je visok krvni tlak lahko dedno pogojen. V glavnem pa gre za sedeči način življenja in zato imamo v ambulantah družinske medicine tudi že 20-letnike na terapiji z zdravili. Takšnih primerov je vse več. Domnevamo, da je k temu nekaj prispeval tudi covid. Čeprav še ni trdnih znanstvenih dokazov za to, zdravniki družinske medicine v vsakodnevni praksi opažamo očitne spremembe po pandemiji. Omeniti moram tudi, da Slovenci v telo vnašamo preveč soli, v prehrani bi jo morali bistveno zmanjšati.

Kakšne so priporočene vrednosti in zakaj te s starostjo naraščajo?

Včasih je veljalo, da smo pri starostnikih lahko tolerirali tudi višje vrednosti krvnega tlaka, po novih smernicah pa prav za vse, tudi za tiste z velikim tveganjem, velja ista meja. Po najnovejših dognanjih je za vsakogar idealen tlak za zgornjo, sistolično vrednost med 120 in 130 mm Hg, spodnji, diastolični tlak pa ne sme presegati 80 mm Hg. Pri vseh se trudimo znižati tlak na omenjeno vrednost, ampak to počnemo zelo počasi, postopoma, da bolniku ne bi povzročili kakšnih težav. Čez noč to ne gre, na daljši rok pa je pri vsakomer mogoče doseči idealne vrednosti krvnega tlaka, ne glede na starost.

Že prej ste namignili, da sedeči način življenja zvišuje krvni tlak, prav tako nepravilna prehrana in stres. Vendar sprememba življenjskega sloga v želji po znižanju krvnega tlaka ni vedno dovolj. Kdaj je treba po pomoč k zdravniku?

Medicinske raziskave so pokazale, da se človeku zniža tlak za dva mm Hg, že če izgubi en sam kilogram telesne teže, kar je zelo dobro, vendar se to v resnici zgodi zelo redko. Hujšati je težje, kot si mislimo. Vsakdo bi moral obiskati zdravnika in se posvetovati z njim, ko mu merjenje krvnega tlaka v nekaj zaporednih meritvah pokaže vrednosti nad 140/90 mm Hg. Navadno priporočamo, da si redno tri mesece meri tlak, če vrednosti presegajo omenjeno mejo, mora obiskati zdravnika. To pa ne pomeni, da bo takoj dobil zdravila, zdravnik bo le ugotovil, ali je ta tlak le občasen, opravil bo dodatne preiskave, kot je denimo 24-urno merjenje tlaka, preveril bo še, ali ima oseba še katere druge pridružene bolezni, ki bi lahko vplivale na povišan krvni tlak. Če kdo nameri več kot 180 mm Hg sistoličnega krvnega tlaka, pa mora čim prej obiskati zdravnika, takrat res ne gre odlašati. Sicer pa svetujemo, da si vsakdo doma večkrat izmeri tlak, saj na začetku, dokler še ni res hudih posledic, nič ne boli, ni opozorilnih znakov, odkrijemo ga le z merjenjem. Ker ljudje tega ne počnejo, imamo toliko prikritih hipertonikov. Priporočamo merjenje trikrat zaporedoma, z enominutnimi presledki, upoštevamo pa povprečje zadnjih dveh meritev. Naj opozorim tudi na primerne okoliščine za merjenje: najboljše je, da to počnemo v umirjenem prostoru, pomembno je, da pol ure pred tem ne jemo, ne telovadimo, da ne kadimo in ne pijemo kofeinskih napitkov. Pred meritvijo je dobro od tri do pet minut sproščeno posedeti in roko namestiti v višino srca, lahko jo na primer sproščeno položimo na mizo. Takšno je idealno domače merjenje.

Menda kar polovica populacije ne ve, da ima zvišane vrednosti krvnega tlaka, pa te že lahko kvarijo žile, pospešujejo aterosklerozo in obremenjujejo srce. Katere so najpogostejše posledice zvišanega krvnega tlaka?

Posledice se najprej pokažejo na ožilju, s tem pa so seveda obremenjeni tudi drugi organi, srce, možgani, ledvice, tudi očesno ozadje, lahko se poslabša vid itd. To so glavni tarčni organi za povišane vrednosti krvnega tlaka. Če ga ne znižamo, sčasoma to lahko privede do veliko hujših zapletov, denimo ledvične odpovedi, pri očesih posledice lahko privedejo celo do slepote, nezdravljena oseba lahko doživi srčni infarkt, pojavijo se srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, zaradi okvar na možganih se lahko razvijeta možganska kap in možganska krvavitev, zadnje raziskave pa kažejo, da se posledično lahko razvije tudi demenca.

Kakšne so najnovejše strokovne smernice pri predpisovanju zdravil?

Najnovejše strokovne smernice pravijo, da skušamo številna zdravila in učinkovine čim bolj individualno prilagoditi stanju in potrebam vsakega posameznika. Zdravniki se za izbiro terapije odločamo glede na izvide o morebitnih pridruženih boleznih, upoštevamo pa tudi že izraženo prizadetost posameznih organov in splošno anamnezo vsakega posameznika. Z dostopnimi zdravili res lahko predvidimo varno in učinkovito terapijo za vsakega posameznika. Danes je mogoče zniževati tlak tudi s kombiniranimi tabletami, ki so preprostejše za jemanje in tudi učinkovitejše.

Zakaj zdravljenja, jemanja tablet, ne smemo prekiniti?

Zato, ker imajo osebe uravnan krvni tlak le takrat, ko redno jemljejo zdravila. Ko učinkovine ni več v telesu, se tlak spet poviša in znova prinese posledice, ki se jim poskušamo izogniti. Ob nekaterih spremembah zdravstvenega stanja, na primer če oseba zelo shujša, če res močno spremeni življenjski slog ali če se ji razvije bolezen, pa lahko zdravnik razmisli o zmanjšanju odmerka zdravil ali spremembi terapije. Vedno jo prilagajamo trenutnim potrebam.

Članek je bil objavljen v julijski tiskani številki Dolenjskega lista

Helena Peternel Pečauer