DL: Romska problematika in vaške straže - Konec zatiskanja oči

1.12.2023 | 14:30

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Romska problematika, na katero že desetletja opozarjamo Dolenjci, Belokranjci, Posavci pa prebivalci ribniško-kočevskega območja, skratka tisti, ki živimo v bližini romskih naselij in sobivamo z Romi, je v zadnjem času postala res žgoča in vse bolj se žal zdi – tudi nerešljiva.

Večina Romov je neizobražena, posledično tudi brezposelna. Romska naselja, ki so po večini zrastla na tuji zemlji, z »na črno« postavljenimi hišami, so postala geti, o kaki socializaciji je težko govoriti. Glavni vir preživetja večini predstavljajo socialni transferi, ki so odvisni od številčnosti družine – več otrok, več denarja. A kaj, ko ga mnogi porabijo za alkohol, droge in za orožje, s tem pa sta povezana tudi kriminal in ogrožanje varnosti ljudi.

Na dolenjskem koncu skoraj ni več dneva, da se ne bi zgodil kak incident z Romi. Vseh pripadnikov te narodne manjšine seveda ne gre metati v isti koš, a veliko jih postaja vse bolj predrznih in nasilnih. O večini takih dogodkov v javnosti sploh ni slišati, saj se ljudje Romov vse bolj bojijo in zato zadev ne prijavljajo policiji. Pa tudi če to že storijo in policija opravi svoje delo, se marsikaj ustavi v nadaljnjih postopkih na tožilstvu in sodišču – večina nepridipravov ostane nekaznovana ali pa so kazni smešno nizke. Pravega epiloga torej ni, pošteni in pridni ljudje pa upravičeno vse bolj dvomijo, da živijo v pravni državi.

Pred kratkim je sodu izbil dno incident v Dobravi pri Škocjanu, ko so Romi napadli dva kmeta in celo policista, ki sta posredovala. Kot je dejal eden izmed občinskih svetnikov na izredni seji v Škocjanu, ki jo je zaradi omenjenega primera sklical župan – vse se konča, ko v podrejen položaj pridejo varuhi reda in miru. Tako ne gre več naprej.

Kje pa so še vlomi v domove, podjetja, župnišča pa kraje v trgovinah, sekanje lesa v tujem gozdu, kraje poljščin z njiv? Kaj porečejo ljudje, ki jim že leta nekdo zaseda in koristi njihovo zemljišče, oni, ki plačujejo davke, pa so nemočni, ker nihče ne naredi reda?

Zato se ne gre čuditi, da je pred kratkim na Dolenjskem, v občini Ivančna Gorica, nastala t. i. vaška straža – kot pravijo, ne le zaradi Romov, med tatovi in vlomilci so tudi drugi. A skupina krajanov se je odločila za samozaščitniško obnašanje, ker država ni sposobna delati reda in poskrbeti za varnost, čeprav jo zato v resnici imamo.

Organi pregona vaške straže označujejo za nekaj nepotrebnega in celo nevarnega – da ljudje na ta način jemljejo pravico v svoje roke. Policija si seveda ne želi, da bi takšne straže nastale še kje, kar sicer napovedujejo v nekaterih dolenjskih občinah, saj gre očitno tudi za nezaupanje v njeno delo.

Nekaj bo očitno treba delati drugače kot do zdaj, a najprej si je treba naliti čistega vina. Za romsko problematiko je pravzaprav kriva družba sama s svojo hinavščino – če bi bila država dosledna in bi pravice in dolžnosti res veljale za vse državljane ter bi vsi državni organi in ustanove res vestno opravljali svoje delo – ne le policisti, še tožilci in sodniki, inšpektorji vseh vrst, zaposleni na centrih za socialno delo idr. –, problemov skoraj ne bi bilo. Saj zakoni in ustava vendar veljajo za vse.

Si predstavljate, kaj bi se npr. zgodilo, če »civil« ne bi pošiljal redno svojih otrok v osnovno šolo? In če bi hčerka »civila« rodila pri 15 letih in se prisilno poročila? Gotovo bi bile posledice in prav je tako. Pri Romih jih ni.

Tudi o višini socialnih transferov, ki so predvsem za Rome le potuha, bi veljajo razmisliti – dokler skoraj ni razlike med socialnimi podporami in minimalno plačo delavca, bodo tudi Romi (in veliko drugih) še naprej nezainteresirani in nemotivirani za izobraževanje in delo.

Dokler si bodo država in odgovorni v njej zatiskali oči in za Rome delali izjeme, dokler bodo njihova nečedna dejanja opravičevali s »posebno romsko kulturo in navadami«, bodo problemi le rastli. Tempirana bomba, ki je nastala v Sloveniji, resnično lahko kmalu eksplodira.

Tudi vaških straž bo lahko kmalu še več, čeprav bi bilo prav, da mir in red v naši državi ohranjajo možje v modrem, za kar so poklicani, in ne neki prostovoljci.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

Lidija Markelj