DL: Ekološka kmetija Mlakar - Ko zadišijo žganci iz domače ajdove moke

3.12.2023 | 18:40

Marko je tudi mlinar. (Foto: L. M.)

Staša v domači prodajalnici moke (Foto: L. M.)

Mlakarjeva živina je v glavnem v prosti reji na pašnikih, eno "glavo" pa smo ob našem obisku le našli v hlevu. (Foto: L. M.)

Med prve, ki so v škocjanskem koncu začeli ekološko kmetovanje, sodi tudi družina Mlakar z Jarčjega Vrha pri Bučki. Na manjši kmetiji redijo govedo, pridelujejo pa tudi različna žita, in odkar imajo svoj mlin, ponujajo kakovostno ekološko pridelano moko, na katero prisega veliko rednih strank.

Pridno delo se obrestuje, potrebna pa je vztrajnost, povesta gospodar Marko Mlakar in njegova žena Staša, oba tudi uslužbenca, ki skupaj s sinovoma, 13-letnim Davidom in 11-letnim Tadejem, skrbno obdelujeta kmetijo ter sta še kako dejavna tudi v kraju in člana veliko društev na Bučki. Dokazujeta, da če je volja, se najde čas za vse.

Marko je domači sin, ki je že zelo zgodaj, kot osnovnošolec, vedel, da želi biti kmet in nadaljevati delo svojih staršev, a s poudarkom na kar najbolj prijazni reji živali. Zato se je po znanje najprej odpravil na novomeško srednjo kmetijsko šolo, študij pa nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot diplomirani inženir zootehnike je kot vodja kontrole Oddelka za živinorejo zaposlen na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Novem mestu. To delo mu ustreza, rad sodeluje s kmeti in obiskuje kmetije.

MANJ, A BOLJ ZDRAVO

Leta 2008 je Marko prevzel domačo kmetijo, ki se že od leta 2006 ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Prisegajo na zdrav način prehranjevanja, zato odločitev za ekološko pridelavo ni bila težka.

»Nekoč smo oddajali mleko, potem pa smo raje prešli na krave dojilje, saj je bilo težko zjutraj še pred odhodom v službo krave pomolsti in postoriti vse ostalo. Okolico hleva smo preuredili za prosto rejo,« pove Marko. Zdaj na 15 hektarih obdelovalne zemlje pridelujejo krmo za osem krav dojilj in dve telici ter žita za moko. Tudi hišo sta z ženo prenovila.

S pridelavo koruze so prenehali in na Mlakarjevih njivah rastejo stare sorte pire, ajde, rži, pšenice, ter tritikal. »Skratka, sorte, ki so odpornejše na bolezni in škodljivce ter manj zahtevne glede tehnologije pridelave. Ti pridelki so sicer količinsko manjši, a to odtehtata njihova boljša kakovost in okus,« pove Marko in poudari, da njihove njive ne poznajo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil.

To dokazuje ekološki certifikat, ki ga je treba pridobiti vsako leto znova. »Trudimo se ohraniti njive čim bolj čiste, brez škropljenja. Zato prisegamo na kolobarjenje – tri leta sejemo žita, nato tri leta deteljo,« pove Marko in pojasni, da se trudijo plevel zatirati na naraven način: ko je žito primerno vraščeno, ga prečešejo s česalom, skratka, na vse mogoče načine krepijo odpornost žit, gnojijo pa jih le s hlevskim gnojem.

Učijo se iz izkušenj, ki se jih zdaj že nekaj nabralo, z letošnjo letino pa so zadovoljni.

NABAVILI MLIN

Leta 2015 so Mlakarjevi na kmetiji registrirali dopolnilno dejavnost, ki obsega tudi mlinarstvo. Mlinov za mletje moke je bilo v teh koncih nekoč veliko, a so v glavnem vsi propadli, v turističnem društvu pa so pred leti uredili Mlinarjevo pot.

Mlakarjevi so poleg mlina na kamen in elektromotor, ki so ga kupili v Avstriji, nabavili še luščilec za luščenje in čiščenje žit ter zanju našli prostor v nekdanji garaži. Kot pove Marko, so poskusno začeli z ržjo ter s koruzo trdinko, zadnje nimajo več.

Žito je seveda treba pospraviti lepo suho, že zaradi skladiščenja, ga pa meljejo čim bolj sproti, da je res sveže in kakovostno, da ohrani hranilne snovi, minerale in vitamine. Mlakarjevi v glavnem ponujajo krušno in polnozrnato pirino ter pšenično in ajdovo moko, zdrob in otrobe. Kot pove gospodinja Staša, je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust. Imajo redne kupce, med katerimi je precej mladih družin, ki vse bolj prisegajo na zdravo, doma pridelano hrano. Prihajajo iz dolenjskega in posavskega konca, v glavnem k njim na dom, moko pa prodajajo tudi na sejmih. Med korono, ko so se ljudje bali iti v trgovine, so zmleli in prodali največ žita.

Meljejo ne le svojih žit, ampak storitev mletja in čiščenja žita nudijo tudi drugim, ki žito pridelajo sami in bi radi uživali svojo pridelano hrano.

PREDSEDNIK GASILCEV

Služba, kmetija in družina zahtevajo svoj čas, a Marko in Staša sta nepogrešljiva v raznih društvih na Bučki. Staša, ki rada peče kruh, pecivo in seveda skuha ajdove žgance, s katerimi še kako razveseli svoje tri fante, sodeluje pri društvu podeželskih žensk, turističnem in gasilskem društvu.

Marko pa je najbolj dejaven v turističnem in zlasti gasilskem društvu. Kot srednješolec se je vključil v PGD Bučka, a ker je zelo priden in odgovoren, je kmalu napredoval do mesta podpredsednika in predsednika. Zdaj društvo s 140 člani vodi že četrti mandat, kar pomeni 16 let, in imajo kaj pokazati, ne le na področju izobraževanja in povezovanja članstva.

Marko in Staša Mlakar sta skrbna starša in gospodarja. (Foto: L. M.)

V tem času so preuredili gasilski dom, uredili okolico in uvoze v garaže, največja pridobitev za kraj pa je gasilski poligon pod cesto, ki služi vsem kot večnamenski prostor. Letos so ob krajevnem prazniku tu prvič pripravili semanji dan in bilo je odlično.

»Predvsem sem vesel, da se tu zbirajo otroci, mladi, da imajo svoj prostor in prosti čas preživljajo skupaj, ne le za računalniki in mobiji,« pravi Marko, ki je ob letošnjem Knobleharjevem za dobro delo v lokalnem okolju prejel priznanje Občine Škocjan.

»Veliko mi pomeni in vesel sem, da so v skupnosti opazili dobro delo. Priznanje pa seveda zavezuje in trudil se bom še naprej,« pove Marko Mlakar.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj