Ptice pozimi: Onemogla, poškodovana ptica – kako ravnati?

27.12.2023 | 09:50

Labod grbec

Labod grbec

Menišček

Plavček

Velika sinica

V zimskih razmerah (pomanjkanje hrane in nizke temperature, bolezni in plenilci) se pogosteje zgodi, da opazimo ptico, ki je zaradi onemoglosti ili poškodbe potrebna pomoči.

Kako ravnati?

Tudi v letošnjem letu se med ptičjimi populacijami pojavlja ptičja gripa in v izogib potencialnemu prenosu okužbe je potrebno biti bolj previden kot sicer. Onemoglih ali poškodovanih ptic ne prijemajmo, vsaj ne z golimi rokami. Za območje Kozjanskega regijskega parka priporočam, da o najdbi obvestite parkovno naravovarstveno službo (041 394 103). Pri tem pomaga, če uspete posneti še kakšno fotografijo, ki bo olajšala odločitev o ukrepanju.

V preteklih dnevih smo dvakrat ukrepali ob opažanjih onemoglih labodov grbcev na območju Obsotelja. V prvem primeru so opazili laboda na travniku ob domačiji, v družbi kokoši. Ko so se mu približali ni odletel, le svareče se je oglašal. Ker bi lahko šlo za okuženo ptico, so kokoši umaknili v zaprti prostor. Ob našem prihodu in približevanju pa je labod pokazal, da ni poškodovan, saj je poletel. Nekaj dni kasneje je bil (mogoče celo isti) labod opažen v Imenem. S poškodovano perutjo. V času brez ptičje gripe bi poškodovanega laboda odpeljali na Muto v azil za prostoživeče živalske vrste. Ker pa v letošnji zimi obstaja verjetnost, da je labod tudi okužen s ptičjo gripo smo ga odpeljali v Ljubljano na Fakulteto za veterino. Če ni »gripozen«, bo premeščen na Muto.

Zimsko hranjenje ptic

V zimskem času veliko ljudi poskuša pticam olajšati preživetje s hranjenjem na ptičjih krmilnicah. Več vrst hrane kot nastavimo, več ptičjih vrst bomo lahko opazili. V času ptičje gripe to pomeni tudi, da se na takem »zbirališču« lahko gripa hitro prenaša med posameznimi pticami. Zato predlagamo, da različne vrste ptičje hrane porazdelimo po večjem prostoru in tako zmanjšamo možnost prenašanja okužbe. In kaj ponudimo pticam? Letos je bil obrod semen v gozdovih majhen, zato so semenojede ptice še posebno potrebne naše pomoči. Semena sončnic so za večino prava izbira. Lahko ponudimo tudi koruzo ali na žico nabodene nezluščene arašide. Ščinkavci in rumeni strnadi neradi obiščejo krmilnico, temveč iščejo semena na tleh. Kosi, brinovke in še mnoge vrste se bodo razveselile jabolk, mnoge vrste pa seveda energijsko bogatih lojevih pogač. Če te pripravimo sami in jih vlijemo v luknjo debelejše veje pa hkrati dobimo priložnost za fotografiranje. Veliki ali srednji detel, verjetno celo zelena ali siva žolna bodo poskrbeli za čudovite motive, ki bodo poplačali naš trud.

Dušan Klenovšek