DL: Večina Romov bi šla iz Dobruške vasi

17.2.2024 | 18:10

Škocjanski svetniki so soglasno podprli strategijo za reševanje romske problematike v Občini Škocjan 2023–2030+, od katere veliko pričakujejo. (Foto: L. M.)

Svetniki soglasno sprejeli strategijo za reševanje romske problematike v Občini Škocjan 2023–2030+ – Cilji in ukrepi na osmih področjih – V prihodnjih sedmih letih bi potrebovali 3,1 milijona evrov – Večina Romov bi šla rada iz naselja

Za zgodovinsko je sprejetje strategije za reševanje romske problematike v Občini Škocjan 2023–2030+ na zadnji seji občinskega sveta označil Janez Doltar, v. d. direktorja Urada za narodnosti v odstopu, in strategijo opredelil za eno boljših pri nas.

Tudi občinski svetniki, ki so dokument – od oktobrske seje je doživel kar nekaj sprememb, to je bila že šesta različica – sprejeli soglasno, so bili optimistični, da se bo zdaj res lahko nekaj premaknilo na tem področju, prav tako župan Jože Kapler s sodelavci v občinski upravi.

»Kar naprej poslušamo očitek države, da lokalne skupnosti ničesar ne postorijo za Rome. Mi smo se lotili dela in pripravili strategijo. Naša dejavna vloga bo, da vse deležnike, ki bi lahko kakor koli pripomogli k izboljšanju stanja v romskem naselju v Dobruški vasi, povabimo k sodelovanju,« je dejal župan Jože Kapler.

Po besedah direktorice občinske uprave Petre Pozderec strategija prinaša jasno opredeljene cilje in ukrepe na osmih področjih – bivalne razmere, vzgoja in izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo, zaposlovanje, kultura, zagotavljanje javne varnosti, sodelovanje pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva. Tako so zdaj v Škocjanu postavljeni temelji za reševanje romske problematike za obdobje sedmih let, seveda pa se dokument lahko dopolnjuje in spreminja.

KMALU KOMISIJA

Sledi ustanovitev komisije, ki bo bdela nad uresničevanjem strategije, sestavljali pa jo bodo župan, štirje občinski svetniki, predstavniki vaških skupnosti Grmovlje, Dobruška vas in Tomažja vas, dva predstavnika romske skupnosti, predstavniki policije, MIR, CSD, šole itd.

Januarja naj bi se prvič sestali. »Šli bomo po segmentih. Če se v zgodbo ne bodo vključile vse ustanove in tudi nevladne organizacije, bo priložnost zamujena,« je dejal Kapler.

Na potrebo po konkretnem akcijskem načrtu je na seji opozorila svetnica Martina Kralj (SDS). »Imamo cilje, sledijo ukrepi in načrt, česa se bo katera ustanova v nekem terminskem planu lotila, nato pa pride na vrsto evalvacija, s katero bomo morali biti seznanjeni tudi na sejah občinskega sveta,« je dejala.

KAJ PA DENAR?

Za uresničitev vseh naštetih ukrepov v strategiji bi Občina Škocjan v naslednjih sedmih letih potrebovala 3,1 milijona evrov. Zdaj na leto dobijo 70 tisočakov za reševanje romske problematike, kar je po besedah župana odločno premalo.

Seveda je jasno, da strategija krepko presega finančne in kadrovske zmožnosti občine. »Če želimo na letni ravni uresničiti cilje, bi potrebovali vsaj pol milijona evrov. Vem, da nam država v prvi fazi gotovo ne bo tako naklonjena, a računamo na posluh posameznih ministrstev, ki morajo uvideti, da so za izboljšanje razmer potrebne tudi zakonske spremembe, ki jih sprejema parlament. Z zdajšnjimi zakoni ne prispevajo k blaginji Romov in ne nazadnje tudi ne večinskega prebivalstva,« je poudaril škocjanski župan.

Tudi svetnik Aleš Ucman (Lista za gospodarski razvoj) je opozoril, da če ne bodo dobili dovolj sredstev, ostane strategija le mrtva črka na papirju. Zato je treba v naslednjih korakih potrkati na vrata Urada za narodnosti, ministrstev in ustrezno »pritiskati« za denar.

Da tudi če od države ne dobijo dovolj denarja, morajo z obstoječim narediti neki premik, je menil svetnik Rajko Zakšek (SDS). »Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor,« je bil jasen.

VEČINA ROMOV ŽELI STRAN

Od strategije pa ne pričakuje kaj dosti Silvo Vene (Bučka – Neodvisna lista). »Imamo vedno manj izobraženih Romov, vedno manj je zaposlenih. Namesto da bi se izboljševala kakovost bivanja, živijo človeka nevredno življenje. Nekomu to očitno ustreza,« je dejal in poudaril, da se je treba zamisliti nad rezultati ankete med romskim prebivalstvom, ki je pokazala, da tri četrtine Romov v Dobruški vasi trpi in si želi ven iz naselja.

»Država pa na nas pritiska, naj uredimo naselje! To očitno ni prava rešitev. Pomagajmo jih raje razseliti,« je menil in predlagal organiziranje foruma, na katerem bi se zbrali župani občin z romskim prebivalstvom, predstavniki ustanov, ki se ukvarjajo s to problematiko, in poslanci v državnem zboru. »Ti morajo slišati resnico,« je dejal.

Bogdan Krašna (Lista za gospodarski razvoj) je poudaril še, kako pomembno je, da je v strategiji zapisano, da gre v romskem naselju Dobruška vas za zasebna zemljišča, ki jih varuje ustava s pravico do zasebne lastnine. Na to se prepogosto kar pozablja.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj