DL: Zakaj novomeški Glavni trg ne živi (bolje)?

31.3.2024 | 17:00

Zima na Glavnem trgu – da ne bo le pozimi, ampak v vsakem vremenu, tudi kadar ni snega … (Foto: MiM)

Zima na Glavnem trgu – da ne bo le pozimi, ampak v vsakem vremenu, tudi kadar ni snega … (Foto: MiM)

Nekateri lokali odprti zgolj ob koncu tedna, nekateri kar zaprti, gostinci pa obupujejo – Dober obisk le v poletnih mesecih in ob decembrskem dogajanju – Gostinci želijo, da bi ljudje imeli vse dni v letu razloge za obisk centra

Zakaj Glavni trg, ki je bil nekoč središče trgovskega in družabnega življenja Novega mesta, danes kljub prenovi to ni več, se sprašujejo mnogi. Zlasti v zimskih mesecih trg sameva – razen decembra – in mnogi gostinci obupujejo.

Najmlajši lokal na Glavnem trgu, Vinarna Rotovž, je tako odprt le še ob petkih in sobotah med 19. in 23. uro. Vse preostale dni v tednu je zaprt. Tudi priljubljeni bar pod arkadami je že nekaj tednov zaprt.

Božidar Zajc iz Vinarne Rotovž – ta deluje od decembra 2022 – jasno pove, da bi vinarna delovala več dni v tednu, če bi bila obiskanost Glavnega trga vse leto bolj enakomerna in stabilna. Pa ni. Spomladi in poleti je spodbudna, ob lepem vremenu se tu mudi nemalo Novomeščanov in obiskovalcev od drugod, tudi tujcev, ki posedajo po terasah. A že ob kislem vremenu je obisk zelo slab.

Za oživitev Glavnega trga je potrebno še pestrejše dogajanje v mestu.

»Sprehod po Glavnem trgu v januarju žal razkrije dejanskost, da smo Novomeščani v veliki meri izgubili stik s središčem svojega mesta. Če ne upoštevamo nekaj sončnih in toplih koncev tedna in tistih dni, ko so na trgu prireditve (predvsem v drugi polovici decembra), to sameva od oktobra pa vse do prvih toplih dni aprila. V tem času je obisk čez dan zanemarljiv. Ko pa se zmrači, na Glavnem trgu razen kakšnega sprehajalca psov ne srečaš več žive duše. Občutek dobiš, da je danes Glavni trg zgolj drago tlakovano sprehajališče, ki je prazno več kot polovico leta,« meni Zajc.

Prepričan je, da je vinarna pravzaprav ena od svetlih točk ponudbe Glavnega trga. »Zamišljena je kot tematski bar, v katerem se v toplo prijetnem domačem okolju srečujejo ljubitelji vina. Zasnovana je kot lokal za druženje po koncu delovnega časa in še posebej ob koncu tedna, in to se je od odprtja naprej potrdilo. Ker je bil obisk med tednom nezadovoljiv, smo se s podaljšanjem odprtja do polnoči ob petkih in sobotah prilagodili željam gostov in ekonomski stvarnosti. Vinarna je verjetno ta hip edini lokal, ki je zvečer odprt, živahen in navadno zelo dobro obiskan,« pove Božidar Zajc.

Prepričan je, da trgu manjka širši splet vsebin, ki bi Novomeščane in druge vabile vse dni v letu in v vsakem vremenu. »Že pred obnovo, še posebej pa po obnovi je trg beležil upad trgovinske in storitvene dejavnosti. Zdaj je jasno, da je izgubil vlogo nekdaj osrednjega prostora družabnega življenja. Zmogljivosti gostinskih lokalov so v dejanskem stanju zadovoljive, saj se tudi v toplih pomladanskih dneh vedno najde prosta miza na terasah. Žal pa je to le terasno gostinstvo. Manjka tematskih lokalov, glasbenih lokalov, klubov, ki bi na trg prinesli življenje zvečer in ne bi bili odvisni od muhavosti vremena. Če bi Novomeščani lahko na Glavnem trgu našli celostno ponudbo za zadovoljitev osnovnih nakupovalnih potreb – živilske trgovine, drogerije, mesnice, pekarne – in imeli možnost kupiti kakovostna oblačila in obutev, bi se Glavni trg s svojo dušo, zgodovino in arhitekturo tudi vsebinsko resneje postavil ob bok klimatiziranim trgovskim centrom, ki imajo zdaj daleč bogatejšo ponudbo, boljši dostop in brezplačna pokrita parkirišča,« meni Zajc.

Vinarna bi delovala več dni v tednu, če bi bil Glavni trg vse leto bolj obiskan. (Foto: L. M.)

Vinarna bi delovala več dni v tednu, če bi bil Glavni trg vse leto bolj obiskan. (Foto: L. M.)

Vinarna je zamišljena kot tematski bar, v katerem se srečujejo ljubitelji vina. (Foto: osebni arhiv B. Z.)

Vinarna je zamišljena kot tematski bar, v katerem se srečujejo ljubitelji vina. (Foto: osebni arhiv B. Z.)

Poudari, da je utopično pričakovati, da bodo peščica obstoječih trgovskih, storitvenih in gostinskih ponudnikov, ki so še ostali na Glavnem trgu, in morebitni dolgo pričakovani novi vlagatelji, ki jih kar ni in ni, samoiniciativno dolgoročno vlagali lastna sredstva v doseganje širšega družbenega cilja – obuditev Glavnega trga.

Supernova na Otoški cesti je prevzela nekdanjo vlogo Glavnega trga, tudi zaradi parkirišč in dobrih povezav.

SPODBUDITI VLAGATELJE

»To je cilj in naloga širše javnosti, saj lahko le Novomeščani obrnemo ta negativni trend. Preko svoje občine moramo odločno podpreti oživitev Glavnega trga, ki mora vse dni v letu ponujati razloge za obisk. Na začetku je treba ustvariti razmere, da bomo sploh obdržali sedanje ponudnike (znižanje najemnin, brezplačna parkirišča itd.), in hkrati novim vlagateljem ponuditi razloge za naložbe: obdavčitev praznih prostorov na trgu in posledično padec najemnin, subvencioniranje najemnin, ne zaračunavati najemnine za terase v hladnih mesecih in podobno. Vzporedno je treba poskrbeti za redne in stalne programske prireditvene vsebine in spodbuditi raznovrstnost trgovske, storitvene, obrtniške, gostinske, kulturne, športne in druge ponudbe. To je resen, kompleksen in dolgoročen projekt, ki zahteva več, kot mu je namenjeno danes,« poudarja Zajc.

VEČ DOGAJANJA

Da bodo gostinci bolj zadovoljni, ko bo mesto še bolj zaživelo in bo več razlogov za obisk Glavnega trga, meni tudi Primož Polak, lastnik lokala Pri vodnjaku. Že 16 let je gostinec v dolenjski prestolnici, zato lahko primerja stanje nekoč in danes.

Odkrito pove, da je bilo včasih več prometa, saj je bilo v centru več trgovin in drugega, velika napaka se mu zdi, da v mestu npr. niso obdržali blagovnice Müller. Tudi zaprtje prometa vpliva na obisk, saj avtomobil določa naše navade, in če ni parkirišč blizu, se marsikdo na pijačo raje odpravi drugam, npr. v Supernovo oz. Qlandio, kot ji še vedno rečemo. »Med tednom je najslabši obisk, zlasti v zimskem času, izjema je seveda december z novoletnim dogajanjem. Boljše je ob koncu tedna, ko denimo deluje v mestu tržnica ali se kaj dogaja, takrat se pri nas ustavljajo vikend sprehajalci, turisti idr. Seveda vsi komaj čakamo poletje, ko bo dogajanje pestrejše in mesto živahnejše, bi pa to moralo biti vse leto,« pove in upa, da bodo k boljšemu obisku gostincev pripomogli tudi novi stanovalci v mestu, ki prihajajo z obnovo večstanovanjskih hiš in načrtovanimi novogradnjami.

GLAVNI TRG V QLANDII

Da je treba v mestu poskrbeti za še več prireditev vse leto, meni tudi podjetnik Matjaž Smodiš, lastnik in direktor Kralja Matjaža, ki se je odločil za vlaganje v staro mestno jedro. Na Glavnem trgu je navzoč od leta 2018, najprej s pivnico Kralj Matjaž, nato pa še s kavarno nad njo.

»V petih letih smo zrasli in smo prepoznani kot kakovostna blagovna znamka, z dobro ponudbo, k nam prihajajo tudi tuji gostje,« pove Smodiš in omeni, da je bilo v covidnem času za gostince res porazno in je bilo po epidemiji treba začeti dobesedno od začetka. V njihovo kavarno, v kateri ponujajo tudi pice in drugo hrano, hodijo v glavnem Novomeščani, ki poznajo ponudbo, pa tudi tujci, gostje bližnjega hotela in drugi. Pivnica pod kavarno je odprta le ob koncih tedna.

»Je pa žalosten pogled na Glavni trg in mnoge prazne poslovne prostore. Malo je junakov, ki so pripravljeni tu vlagati v neko naložbo in potem tudi vztrajati. Mestna občina bi se morala še bolj potruditi za pestro dogajanje, saj to pomeni obisk in promet za gostince, sicer bo Glavni trg res postal le pešcona. Težava so tudi parkirišča. Tudi zato je denimo postala privlačna Qlandia, ki je pravzaprav prevzela nekdanjo vlogo Glavnega trga,« pove Smodiš. Tudi v Qlandii ima picerijo, zato lahko iz prve roke pove, da je tam obisk odličen, zlasti v deževnem vremenu.

Na Mestni občini Novo mesto na Glavni trg gledajo z več optimizma: »Po prenovi je Glavni trg zaživel predvsem s številnimi vsebinsko raznovrstnimi dogodki, nedavno končan Advent je v mestno jedro privabil več kot 50.000 obiskovalcev. Spodbudne so tudi številne naložbe v nove stanovanjske projekte, okrepila se je gostinska ponudba, nekoliko počasnejši je postopek v storitvenem oz. trgovskem vidiku, kjer v prihodnje tudi pričakujemo pozitivne premike.«

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

16d nazaj+3     + (3)     – (0)     Oceni Marian 

Občina je tista, ki lahko privabi ponudnike kot je muller, zara, C&A,.. ter pripomore, da se zgradi parkirna hiša.. Gostinci pa se lahko pogledajo v ogledalo in se vprašajo, če je 2dcl kuhanega vina vredno 4 €, pivo 4€, 5€... če vsak malo pripomore bo tudi obiska več 🤷‍♂️

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava