DL: Gasilski koledar, kot ga še ni bilo - V objektiv ujeta srčnost
9.3.2024 | 18:30
Jani Pavlin prejema številne pohvale in se zaveda, da so z ekipo naredili nekaj res dobrega za gasilski podmladek. (Foto: osebni arhiv)
Predsednika PGD Črnomelj Darjana Grudnika so mladi s svojo zavzetostjo in zbranostjo na fotografiranju prijetno presenetili. (Foto: Jani Pavlin)
Ob 150-letnici PGD Črnomelj je nastal prav poseben gasilski koledar – Modeli so bili najmlajši gasilci v (pre)velikih gasilskih opravah
Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj letos praznuje častitljivih 150 let obstoja in delovanja. Jubilejno leto se ne bi moglo začeti lepše – najmlajši člani in članice so več ur pozirali izkušenemu belokranjskemu fotografu Janiju Pavlinu in nastal je koledar, kot ga v Sloveniji še ni bilo.
»V življenju imam to srečo, da lahko delam z mladimi, zato vem, česa so sposobni. In ta koledar je nedvomno dokaz, kaj lahko z njihovo pomočjo nastane, če jim le daš priložnost,« je prepričan predsednik PGD Črnomelj Darjan Grudnik, ki ni imel popolnoma nobenega dvoma in je bil že ob sklenitvi dogovora z Janijem Pavlinom prepričan, da gre za zgodbo, ki bo imela lep konec. »Čutil sem, da se bo vse izšlo, kot je treba, in tako je na koncu tudi bilo.«
Jani Pavlin sicer s črnomaljsko gasilsko zvezo in z različnimi belokranjskimi društvi sodeluje že dobri dve leti. Ideja, da bi fotografiral malčke v (pre)velikih gasilskih uniformah in opremi, je – po pogovoru z Grudnikom, ki je tudi razmišljal o podobnem podvigu – zdaj postala realnost.
»Naredili smo več kot 300 posnetkov za 15 posamičnih postavitev in skupinsko fotografijo. Fotografiranje je trajalo debele tri ure, obdelava pa en dan,« pojasnjuje Jani Pavlin in dodaja, da ni pričakoval takšne evforije in navdušenja. »Ljudje me ogovorijo o projektu povsod, kjer me srečajo. Še najmanj, kar sem pričakoval, pa so klici iz uredništev revij oz. časopisov.«
Sicer pa poudarja, da je pomembno zadovoljstvo naročnika in da ve, da je presegel pričakovanja. »Zelo dobro je, če s svojim delom pustiš pečat. Najpomembnejše zame pa je, da sem kljub veliki stopnji samokritičnosti zadovoljen sam v sebi.«
Nepozabno in zabavno doživetje
Kot pravi, je bilo med snemanjem veliko smeha zaradi prevelikih kosov oblačil. »Praporščaku je padal pas, lepotički v ženski slavnostni uniformi je na tla padlo krilo. Pri nekem gasilčku smo morali držati kisikovo jeklenko, da ga ni prekucnila zaradi teže, hkrati pa mu je čelada ves čas padala čez obraz. Super pri vsem je bilo to, da so se mladi modeli temu smejali – prav nasmejane obraze sem si zelo želel na fotografijah.«
Tudi Grudnik pove, da je bilo nastajanje koledarja zabavno. »Tako lepo je bilo videti, s kakšnim ponosom so si otroci nadeli gasilske uniforme, kako so pozirali. Pravzaprav je tudi Janija presenetilo, da smo v tako kratkem času vse izvedli popolnoma brezhibno. Tukaj se moram seveda zahvaliti tudi našima mentorjema Urški in Tadeju, ki sta pomagala pri logistiki z oblekami, pripravi gasilskih rekvizitov, oblačenju in preoblačenju mladih, obveščanju in komunikaciji s starši.«
Naslovnica z muco
Fotografija mladega gasilca, ki je pravkar rešil muco, krasi naslovnico koledarja. Drugošolec Žan seveda ne skriva ponosa. »Prijatelji so mi rekli, da sem zvezda koledarja. Sam sem pa tudi zelo ponosen, prav tako kot moji starši.«
Prav iz družine izhaja njegovo navdušenje nad gasilstvom – Žan se je namreč črnomaljskim gasilcem pridružil pred dvema letoma, po zaslugi očeta, ki je prostovoljni gasilec že vrsto let. Kot dodaja navihani Črnomaljec, je za njim nepozabna dogodivščina, treme pa pred fotografskim objektivom ni občutil. »Med fotografiranjem sem se zabaval, bilo mi je zelo lepo. Vesel sem bil, ker sem se slikal s svojo muco Puhico.«
Kot priznava Pavlin, je zaradi te fotografije skupinska fotografija zgolj na dodatnem listu. »Ta se mi zdi najmočnejša,« pravi.
Grudnik pa dodaja: »Ker smo gasilci znani po timskem duhu, sodelovanju, je moja najljubša slika seveda tista, na kateri so vsi mladi naenkrat. Kajti s tem je v eni sliki več sporočil. Kdo smo, kaj je naše bistvo, in kar je najpomembnejše, da imamo podmladek, ki nas navdaja z optimizmom za naše nadaljnje delo, razvoj in prihodnost. Tega se zavedamo, zato v delo z mladino vlagamo ogromno energije in sredstev. S tem, da smo mlade izbrali za svoj koledar ob tako pomembnem mejniku, kot je 150-letnica delovanja društva, pa smo tudi njim želeli pokazati, koliko nam pomenijo in da resno računamo nanje.«
Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista
Sabina Gosenca
DL: Inšpektorica na bolniški, redarja ni
FranciD: Pa toliko ciganov na socialni!
Jasna Kuljaj nova direktorica
FranciD: Čestitam Jasna! Lepa mora bit...
DL: Zakaj novomeški Glavni trg ne živi...
Marian: Občina je tista, ki lahko privabi...
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
Irena Yebuah Tiran: Moža spoznala že v osnovni šoli
pet, 26.4.2024
DL: Novosti na kmetiji Karlovček - Jabolka brez ostankov škropiv
čet, 25.4.2024
Magnifico jo išče že 30 let: Katera je rekla ''Magnifico, I love you?''
pet, 26.4.2024
Srečanje upokojenih članov SVIZ OO Novo mesto
čet, 25.4.2024
DL: Nasmejane novomeške 'kabinetke'
pet, 26.4.2024