DL: Šentjernejski sejem po novem - Od letos le še štirikrat na leto

12.3.2024 | 14:40

Najbolj obiskan je vedno Jernejev sejem, na katerem veliko pozornosti pritegne mavrična razstava paradižnikov DKŽ Šentjernej. (Foto: L. M.)

Znameniti šentjernejski sejem ne več dvakrat na mesec, ampak štirikrat na leto – Tematski sejmi: pomladni, sejem domače in umetnostne obrti, Jernejev sejem in Pozdrav jeseni – Sejem dolgo v zamiranju – V prihodnosti tržnica?

Šentjernejski sejem, ki ima res dolgo tradicijo in je bil nekoč celo živinski, bo od letos potekal le še štirikrat na leto. Do zdaj so ga pripravljali vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Takšno odločitev so ob sprejetju letnega načrta dela javnega podjetja Ekološka družba Šentjernej (EDŠ) za leto 2024 potrdili tudi občinski svetniki.

»Sprememba je potrebna. Sejem zdaj stagnira, izjema je le Jernejev sejem ob občinskem prazniku. Navade ljudi se spreminjajo, po sejmu ni več take potrebe kot nekoč, zato gremo bolj v prireditveno smer, v organizacijo štirih tematskih sejmov. Takrat se jim bolj posvetimo, večji bodo in pestrejši, privabili bodo več ljudi,« pravijo v JP EDŠ, ki je upravljavec sejma.

Občinski svetniki, ki so o prihodnosti šentjernejskega sejma že večkrat razpravljali, so se s to razlago in rešitvijo v glavnem strinjali. Peter Štemberger (Gibanje Svoboda) je menil, da je sejem že nekaj časa ena velika žalost: »Ljudje ne kupujejo več niti perila niti suhe robe. Tudi gostinska ponudba šepa.«

Stane Bregar (SLS) meni, da je odločitev občine smotrna, »ker sejmi za upravitelja niso rentabilni«. »Štiri semanji dnevi na leto bodo lahko živi in obiskani, vendar ne brez dodatne angažiranosti in promocije,« je dejal in spomnil, da je bilo šentjernejskih sejmov nekoč manj: leta 1840 je cesar Ferdinand šentjernejski podobčini podelil pravico za tri sejme na leto, nato jih je bilo pet in kasneje 12, od leta 1988 do zdaj pa so v Šentjerneju imeli po 24 sejmov na leto.

HUDOKLIN: SEJEM SE ZAPIRA!

Najbolj razočaran nad odločitvijo za štiri sejme na leto je bil Franc Hudoklin (SLS): »Prizadet sem kot občinski svetnik, občan in obiskovalec. Sejem v Šentjerneju se zapira! Vse, kar so naši predniki vlagali vanj, je bilo zaman. To me zelo boli, Šentjernej je bil dolga leta znan po sejmu, očitno pa ga ne znamo več peljati naprej.« Sprašuje se, kako da samo tu ni obiskovalcev: »Na mokronoškem sejmu pa običajno ni kje stati, in ko prideš v Samobor, ti vsak drugi obiskovalec reče dober dan, ker je Šentjernejčan in te pozna.«

Povedal je, da si je v času, ko je bil šentjernejski župan, prizadeval, da sejem obstane in se razvija. »Vse se je spremenilo, ko so bile na sejmu petelinje dirke in so nas obiskali inšpektorji, začele so se razne zahteve,« pripoveduje. Pod Hudoklinovim vodenjem je občina pred desetletjem živinski del sejma celovito prenovila in zgradila nadstrešnico, a kaj, ko je po začasnem zaprtju zaradi del sejem začel zamirati, živali na sejmu pa skoraj ni bilo več.

»Res je, da so se časi in potrebe ljudi spremenili, živine na kmetih je manj, razvila se je drugačna prodaja. A treba se je prilagoditi in zdi se mi, da smo prehitro obupali. Morda bi sejem obstal enkrat na mesec, z večjo promocijo, s povabili domačim pridelovalcem in obrtnikom. Vsekakor pa organizatorjem želim uspešno izpeljavo vsaj štirih sejmov na leto,« pove.

TEMELJITI PREMISLEK

Presenečen nad novico, da bo sejem v Šentjerneju potekal le še štirikrat na leto, je tudi domačin, arhitekt Dare Homan, ki mu ni vseeno za našo dediščino in tradicijo. Tudi pri tej temi – kot še pri kateri drugi – pogreša javno razpravo, saj so ideje vedno dobrodošle. Vsaj bile naj bi, pravi.

»Smotrno bi bilo, da bi ob takih odločitvah izkoristili trenutek in javno spregovorili o tej lokalni posebnosti in morda našli namige za kakovostnejšo vsebinsko prireditev, pa čeprav le za tiste štiri sejme, ki so zdaj predvideni. Če je šlo za temeljit premislek glede spremembe delovanja sejma, pa moramo seveda zaupati odločevalcem,« pove.

Spomni na občinsko strategijo kmetijske dejavnosti, katere avtor je tudi aktualni župan. »Sicer je na spletni strani občine ni najti, a v njej kmetijski sejem ni omenjen niti z besedo. V prekinjenih aktivnostih za sprejetje strategije turistične dejavnosti je omenjen zgolj Jernejev sejem, ne pa tudi celovita sejemska dejavnost,« pove Homan in spomni še na urejanje območja za sejemsko dejavnost iz leta 2020 in pripravo OPPN za območje sejmišča s prostorskim prikazom koncepta oživitve sejemskega prostora s tržnico in sejemskim parkom. Toda OPPN ni bil dokončan.

TRŽNICA V CENTRU?

»Resne ideje o reševanju sejma so torej bile, covid-19 pa je verjetno odgnal zanesenjake in tudi morebitne interesente s kapitalom, ki bi se prenove lotili,« meni Homan.

Župan Jože Simončič, ki se mu v teh razmerah zdi odločitev o štirih tematskih sejmih na leto pametna in smiselna, se bolj nagiba k ureditvi kmečke tržnice v Šentjerneju. Ta bo po njegovih besedah lahko zaživela šele takrat, ko bodo tovorni promet in sploh večji del prometa spravili iz centra. Zato na občini pospešeno projektirajo šentjernejsko obvoznico. Razmislek glede prihodnosti tržnice pa je povezan tudi z načrti KZ Trebnje-Krka in načrtovano gradnjo nove trgovine.

ŠTIRJE TEMATSKI SEJMI

Po novem bodo v Šentjerneju na sejemskem prostoru potekali štirje tematski sejmi, s poudarkom na domačih izdelkih in s privlačno sezonsko ponudbo. Aprila bodo najprej povabili na pomladni sejem, katerega rdeča nit bo kmetijska tehnika s področja vrtnarstva in gozdarstva, prikazi varnega dela, ponudba sadik itd. Junija bodo pripravili sejem domače in umetnostne obrti, tradicionalni avgustovski Jernejev sejem ob občinskem prazniku bo namenjen vsem generacijam s široko ponudbo izdelkov, razstavami, prikazi, delavnicami, oktobrski sejem pa bo tematsko vezan na jesenska opravila.

Na sejmih se bo našlo za vsakogar nekaj. Velik pomen sejma pa je druženje, saj je to priložnost za srečevanje z ljudmi z različnih koncev naše doline. Z dobro gostinsko ponudbo se bodo ljudje še raje odzvali povabilu, so prepričani v JP EDŠ.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj