DL: Naša naravna dediščina - Paša za oči in želodec

14.3.2024 | 12:30

Hruškov drevored pred Dobom (Foto: A. Hudoklin)

Med vožnjo po regionalni cesti med Trebnjem in Mokronogom se nam pred Slovensko vasjo odpre zanimiv pogled na drevored, ki teče po grebenu od omenjene ceste proti Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Drevored visokodebelnih hruškovih dreves sorte vinska moštnica, dolg dobrega pol kilometra, je bil zasajen pred približno 100 leti in predstavlja še posebej v času cvetenja izjemen krajinski poudarek v Mirnski dolini.

Drevoredi visokodebelnega sadnega drevja so poleg visokodebelnih travniških sadovnjakov eden pestrejših življenjskih prostorov v kulturni krajini. Drevesa z visokimi krošnjami soustvarjajo značilno krajinsko podobo, cenimo jih tudi zaradi okusnih in uporabnih sadežev, hkrati so domovanja številnih živali. Na stara odrasla drevesa se naselijo mravlje in druge žuželke, ki privabijo velike in majhne detle ter zelene žolne. Ti vanje klešejo gnezdilna dupla, ki jih za njimi uporabijo sekundarni gnezdilci: škorec, brglez, vijeglavka … Večja dupla, nastala s trohnenjem, lahko gostijo smrdokavro, čuka, velikega skovika in lesno sovo. V krošnjah spletajo gnezda srakoperji, grilčki, srake, kosi … Ves ta raznoliki življenjski orkester vpliva na ohranjanje naravnih procesov v krajini in s tem krepi njeno odpornost na vedno večje podnebne spremembe.

Drevoredna drevesa so kljub starosti v dobrem stanju, vendar imajo tako kot vsa živa bitja svoj konec. Zaradi propada posameznih dreves smo z zasaditvijo novih sadik začeli v letu 2019 in končali v letošnji jeseni. Tako nas bo drevored razveseljeval tudi v prihodnje in nam nudil pomembne ekosistemske storitve.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

Dr. Peter Železnik, Zavod RS za varstvo narave