DL: Belokranjska dobrodelnost - Po štirih mesecih spet doma

20.3.2024 | 14:10

Nada in Franc spet v domači dnevni sobi (Foto: M. G.)

Zakonca, upokojenca Nada in Franc Jakljevič iz Metlike, sta bila 7. septembra lani namenjena v vinograd. Nada je hitela s pripravo ozimnice, Franc pa jo je čakal za računalnikom. Nenadoma je zavohal dim, ki je vse bolj dražil nosnice. Stekel je v smeri drugega dela stanovanjske hiše, a ognja od zunaj ni bilo videti. Kmalu je pridrvela četa gasilcev, ki so morali v steni prebiti nekaj lukenj, da so lahko skoznje z vodnimi curki krotili požar, v notranjost pa so vstopali z dihalnimi aparati.

»Podrl se je nama svet. Nemočno sva opazovala, kako ognjeni zublji sredi dneva goltajo najin dom. Ne veva, kako sva lahko preživela tiste stresne trenutke, ure in dneve. Ko se to zgodi starejšim ljudem, je to res težko,« sta Franc in Nada ob koncu tedna, ko sta po štirih mesecih prvič spet prespala doma, obudila spomin na tisti septembrski četrtek.

Zakoncema je v Lokvici prijazna sorodnica ponudila začasni dom, hkrati so jima na pomoč z delom, denarjem in z materialom takoj nesebično priskočili sosedje, prijatelji, znanci, društva in organizacije. »Nikoli si nisva mislila, da je med ljudmi še vedno toliko solidarnosti do prizadetih v elementarnih nesrečah. Brez njihove pomoči tako velikega bremena ne bi zmogla sama,« sta se Nada in Franc iskreno zahvalila vsem, ki so jima stali in jima še stojijo ob strani. Dejala sta še, da razen prošnje na Rdečemu križu Metlika, ki se je nemudoma odzval, niso nikogar posebej prosili za pomoč, poudarila pa sta tudi korektnost zavarovalnice pri obravnavi škodnega primera.

Požar je povzročil kratek stik na električni napeljavi. Kljub zasedenosti mojstrov so po enem mesecu obnovili 220 od 400 kvadratnih metrov strehe, nato je sledilo čiščenje, izravnava sten in stropov, beljenje, zamenjava stavbnega pohištva, napeljav in zaključnih tlakov, ki jih je pri gašenju napojila voda. »Veliko vode se je zlilo v pritlično dnevno sobo, ki smo jo s kopalnico in spalnico obnovili za uporabo. Druge prostore bomo počasi, kolikor pač lahko, polnili z novo opremo, saj stara ni več za uporabo,« pripoveduje Franc.

Občutek radosti kaže tudi maček Muri, ki veselo skače s kavča v naročje zakonca, vmes prede in mahne z repom. »Medtem ko je mož vsak dan iz Lokvice prihajal med delavce, jaz pa občasno, je mucek ostal doma v svojem posebnem prostoru v hiši. Na dvorišču mu je družbo delal lovski kuža Ris, ki je bil prav tako otožen. Ob vrnitvi je spet bolj poskočen in igriv,« je Nada pobožala Murija, ki je kmalu odtaval v smeri Risa. Franc, dolgoletni član metliške zelene bratovščine in tudi pevec, je še povedal, da se je v tem času udeležil le dveh skupnih lovov, na pevske vaje pa zaradi vsega hudega ni mogel. Tovarišem, ki jim je še posebej hvaležen, se bo zdaj kmalu spet pridružil.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić