Tuberkuloza kosi vse na svoji poti

24.3.2024 | 10:30

Že od antike naprej je bila tuberkuloza prisotna pri človeku. Najboljši dokaz za to je bil najden v okostju bizona, ki je bil star okoli 17000 let. Prav tako so znake te bolezni odkrili v ostankih ljudi in propadajočih truplih egipčanskih mumij starih okrog 4000 let pr. n. štetjem. Hipokrat je trdil, da je bila to najbolj razširjena bolezen in v glavnem vedno usodna.

Pred industrijsko revolucijo so jo povezovali z vampirji in ker so v družini bolnika zboleli še vsi ostali člani, bolezen je namreč zelo nalezljiva, in so vsi umrli, so ljudje, ki so v tistem času bili še zelo vraževerni, vso krivdo zvalili na netopirje, češ, da so jim popili kri.

Šele 24. marca leta 1882 (24. marec je tako svetovni dan tuberkuloze) je nemški zdravnik in mikrobiolog ROBERT KOCH odkril bacil, ki povzroča tuberkulozo. Za ta izum je prejel tudi Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Leta 1906 pa sta ALBERT CALMETTE, francoski zdravnik, in veterinar CAMILE GUERIN prva uspela razviti sredstvo za imunizacijo proti tuberkulozi.

Tako se je pričelo cepljenje ljudi in prve so cepili leta 1921 v Franciji, po 2. svet. vojni pa še v ZDA, Združenem kraljestvu in Nemčiji.

V 19. in 20. stol. je velika skrb preplavila celoten svet, saj so namreč ugotovili, da je bolezen zelo nalezljiva in predvsem je to bolezen revnih. To pa zato, ker so se zaradi revščine v majhnih prostorih gnetle številne družine, higiene ni bilo nobene, kanalizacija ni obstajala in vse je bilo okuženo. Sicer so nekje prepovedali na javnih mestih pljuvanje po tleh, toda to je bila le kaplja v morje. Poleg tega so začeli graditi posebne sanatorije, v katere so zapirali okužene reveže. Ti sanatoriji so bili kakor zapori, lahko pa rekli, da so bili hiralnice in umiralnice. Za bogatejši sloj je bilo seveda poskrbljeno, saj so bili deležni odličnih sanatorijev in najboljše zdravniške nege.

Tuberkuloza nikakor ni pojenjala, vlekla se je vse od 16. stol. do 18. stol., ko je dosegla svoj vrhunec. Svoj največji vzpon pa je doživela z industrializacijo, ko so ljudje iz podeželja bežali v mesto in si iskali delo v tovarnah. Seveda denarja ni bilo in prav tako ne stanovanj, zato so bile majhne sobice umazane, brez vode in sanitarij, zelo drage in tudi natlačene do vrha. To pa je bilo idealno gojišče za bacil tuberkuloze.

Danes zelo poredko slišimo za tuberkulozo, pa naj nas to ne prevara, kajti vsak dan na svetu zboli več tisoč ljudi. Pri nas je na srečo to število majhno in to zaradi dobre dostopnosti do zdravljenja in imamo tudi dober nadzor nad širjenjem te bolezni. Vendar pa je zanimivo, da pri nas še vedno predstavlja stigmo.

Če hočemo preprečiti okužbe z bacilom tuberkuloze, moramo živeti čim bolj zdravo, posebno moramo paziti tudi na osebno higieno. Ko pa potujemo v kraje kjer je ta bolezen še zelo pogosta moramo biti posebej pazljivi, to je v Afriko, dele Azije in Latinske Amerike. Tuberkuloza je najbolj smrtonosna nalezljiva bolezen na svetu in kot izgleda ni upanja, da bi se dokončno izkoreninila, zato ji ne dajajmo možnosti, da bi se preveč razširila.

E. C.