DL: Naša kulturna dediščina - Čas za renaturacijo?

24.3.2024 | 11:50

Podturnščica (Foto: Uroš Novina)

Podturnščica je 3,5 km dolg levi pritok Lahinje z izvirom ob vznožju Poljanske gore, zahodno od Dragatuša. Povirje sestavljata kraška izvira Podturn in Obrh, iz katerih teče voda po zmeandrirani strugi do sotočja obeh povirnih krakov. Ob zatrepnem izviru Podturn stoji mlin, ki se v pisnih virih omenja že leta 1749, obratovati pa je prenehal leta 1964.

Od sotočja obeh povirnih krakov do izliva v Lahinjo je bila leta 1983 Podturnščica klasično regulirana. Struga je bila izravnana in brežine oblikovane v obliki trapeza. Posledično na tem odseku potok s hidrološkega vidika ne izkazuje visoke vrednosti, prav tako pa je izvedba regulacije izrazito negativno vplivala tudi na ekosistemsko in ekološko stanje vodotoka. Struga je enakomerno globoka in z enakomernim padcem. Na obeh brežinah se je na srečo vzpostavila bujna zarast, ki je vrstno, starostno in višinsko pestra. Ravno ta zarast je izrednega pomena za ptice, manjše organizme, pa tudi z vidika preprečevanja pregrevanja vode in spiranja snovi s kmetijskih površin v vodotok. Zadnja leta na Lahinji, Podturnščici in Selskem potoku kraljuje bober, ki s svojim delovanjem kaže, kje bi lahko z minimalnim odmikom obdelovalnih in poseljenih površin od vodotokov bistveno izboljšali kakovost našega življenjskega prostora. Regulacija vodotokov namreč povzroči nepovratne negativne spremembe v prostoru z vidika zadrževanja vode, vlažnosti tal, mikroklime in življenjskega prostora za rastline in živali.

Štirideset let po izvedbi regulacije ugotavljamo, da moramo kot družba razmišljati o obratnem procesu – renaturaciji oziroma vračilu ekosistemov v izvirno podobo in funkcijo. Podturnščica že čaka.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

Matej Simčič, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto