Po 42 letih spet v šolskih klopeh OŠ Bršljin

28.3.2024 | 14:00

8.b pred Osnovno šolo Bršljin

V razredu za slovenski jezik

Druženje v Situli

Toliko let je minilo, ko so učenci 8.b razreda končali osmi razred. Po toliko letih pa so si zaželeli snidenja. Tako so se Marta, Manca in Tomaž lotili dela. Našli so naslove, določili datum srečanja in vse pripravili za srečanje v svojem razredu za slovenščino. Že samo obvestilo je izzvalo veliko zahvale in veselja, veselega pričakovanja, da se bo to zgodilo.

Poiskali so učiteljico slovenskega jezika Jernejo Luštek, ki sedaj uči v tem razredu. Devet let za njimi je tudi ona končala osmi razred v tej šoli in sedaj že dvajset let uči slovenski jezik v OŠ Bršljin. Brez hišnika pač ne gre, zato nam je pomagal Vili Kolenc, tudi nekdanji učenec te šole. Tako sta sobotno popoldne 23.3. 2024 pomagala, da smo se lahko srečali. Hvala jima.

Pravo veselje se je kazalo ob srečanju in pozdravih, rokovanjih, objemih. Tudi sama sem se razveselila tako vesele družbe zdaj že odraslih ljudi.

Skupinska slika pred vhodom v šolo bo spomin na ta dogodek. Nato pa nas je v avli sprejela himna šole, napisana na steno nad dežurnim mestom. Tudi lepa, velika slika pomladi je zakrila nekdanja harmonika vrata glasbene učilnice.

Sprehod po hodnikih je budil spomine in iskali so učilnice, kjer so obiskovali nižje razrede, posamične učilnice predmetov. Začudili so se čitalnici na hodniku, hiteli mimo nekaterih vrat, ki so skrivala slabe spomine. Končno smo prispeli do željene učilnice za slovenski jezik. Iskali so nekdanjo podobo, ki jo še vedno nosijo v glavi. Napisani citati so postali tudi njihova lastnina, ki so jo prenesli v svoje sobe, v zapise in spise. Stoli in mize so spomnili na obred in tako smo se po prihodu iz kabineta pozdravili in čakali na dovoljenje, da sedejo. Sedaj je bil čas za klepet.

Sledili so odgovori na vprašanja: Kako ste sedaj? Toliko zanimivih zgodb, spominov in prigod smo slišali. O stiskah v šoli, nebogljenosti, o redovalnicah, kjer bi marsikaj popravili. Toda ocene so le številke, ki se v življenju popravljajo sproti, ko naletiš na problem.

Pred sabo sem videla odrasle ljudi, v katerih se je zbudilo otroško veselje. Kmalu bodo tudi oni končali svojo službo in začeli tretje življenjsko obdobje. O tem pa sama vem veliko, zato sem jim svetovala, da takrat izživijo svoje sanje, ki so jih malo pozabili in zaživijo na novo. Začenja se obdobje ustvarjanja, uživanja in izpolnitev vseh sanj in skritih talentov.

Le veliko zdravja in volje potrebujemo, da lahko vse to dosežemo. Zvonca ni bilo, pa smo končali.

Počasi smo zapuščali učilno zidano in se na parkirišču poslovili. Druženje so nadaljevali v Situli, o čemer pričajo fotografije.

Lepo je srečevati srečne ljudi, ki osrečujejo drug drugega. Ta sobota je pustila lep odsev.

Zapisala Elizabeta Vardijan, razredničarka 8.b razreda