Kdaj pikiramo sadike

31.3.2024 | 16:00

Sadike lahko vzgajamo tudi v papirnati embalaži za jajca.

Prihaja čas, ko bodo prve posejane rastlinice primerne za pikiranje. Čeprav že leta opozarjam, pa verjetno ne samo jaz, kdaj je idealen čas za pikiranje, opažam, da je večina vrtičkarjev veliko bolj naklonjena močno prepoznemu pikiranju.

Več ko ima rastlina hranil na voljo, bolj je zdrava in večji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. Pri pikiranju dosežemo prav to: ko rastlino pikiramo, pogosto ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih. Brez pikiranja ves čas močneje raste glavna korenina, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, delno še vsrkava vodo. Hranila sprejema rastlina preko koreninskih laskov, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah. Čim večja je njihova prostornina, tem več je torej koreninskih laskov. S pikiranjem močno spodbudimo razvejan in krepak koreninski sistem, zato je tako priporočljivo. Ker je njegovo bistvo, da se koreninice razrastejo, se tako pri ne mučimo, da jih ne bi poškodovali. Kar brez strahu rastlino izpulimo in presadimo (pikirajmo) v nov, večji lonček in hranilen substrat!

Ne čakajmo, da postane velika.

Sadika, primerna za pikiranje.

Pomembno je, da s pikiranjem dosežemo čim večji učinek in rastlino čim manj zmotimo v njeni rasti. Če malo poznamo fiziologijo rastlin in njihovo življenje, potem vemo, kdaj je pravi čas. Rastlina po vzniku vedno takoj za kličnimi listi začne razvijati korenino v zemlji. To je čas, ko ima v sebi največ encimov za rast in razvoj koreninskega sistema, zato je v tem času najbolj idealno pikiranje, in to ne glede na velikost rastlinice. Ko sem sama začela, smo sejali in vzgajali sadike številnih enoletnic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Smo pač pikirali s pincetami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle pikiranje … Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, bomo pa dosegli veliko večji volumen korenin. Ko se pozneje razvijajo listi, mora rastlina spet spremeniti svoj metabolizem, saj je takrat polna snovi za razvoj listov, ne korenin, zato mora porabiti veliko energije in popolnoma preobrniti svojo presnovo, s tem pa res izgublja čas in energijo. Torej je pikiranje vedno priporočeno, a ob pravem času. Rastline v stanju kličnih listov niso premajhne za to, prav nasprotno.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 13., 26. marec, 2024.

Tekst in foto: Miša Pušenjak