DL: Slovenija ob hrvaški meji - Lekarno in zdravnika bi

2.4.2024 | 12:30

Andrej Pinterič: »V lekarno bi verjetno prihajali tudi iz Hrvaške.«

Andrej Pinterič: »V lekarno bi verjetno prihajali tudi iz Hrvaške.«

V Krajevni skupnosti Dobova si prizadevajo pridobiti dve storitvi, potem ko so pred časom ostali brez banke in nekdanje pošte – Dobova se turistično in gospodarsko razvija

V Krajevni skupnosti Dobova si prizadevajo pridobiti lekarno in zdravnika, pravi predsednik Gregor Černoga. Tako bi si izboljšali dostopnost teh storitev, potem ko so pred časom ostali brez banke in nekdanje pošte, ki zdaj deluje okrnjeno v trgovini.

Do lekarne in zdravnika so po besedah Černoge upravičeni v več pogledih: »Smo ena izmed večjih krajevnih skupnosti v občini. Glede lekarne po zakonu o lekarnah izpolnjujemo pogoj, da smo več kot šest kilometrov oddaljeni od osrednje brežiške lekarne. Dobova se kot kraj in tudi kot krajevna skupnost turistično in gospodarsko razvija, zato je tu čedalje več ljudi, med drugim tudi zaradi Term Paradiso.« Andrej Pinterič, svetnik krajevne skupnosti iz vaške skupnosti Veliki Obrež, pa dodaja: »Dobova ima 2.800 ljudi. Ima okrog šestdeset podjetij, med njimi nekaj velikih. Ljudje so zaposleni in z davki kar nekaj dajo državi.«

Gregor Černoga: »Izpolnjujemo zakonski pogoj za odprtje lekarne.«

Gregor Černoga: »Izpolnjujemo zakonski pogoj za odprtje lekarne.«

V razmišljanju o krajevni lekarni Černoga omenja izredne razmere: »V času covida so naši ljudje stali v kolonah pred lekarno v Brežicah. Predstavljajte si starejšega človeka, ki ga doleti tako čakanje. Če bi imeli lekarno v domačem kraju, bi bila težava manjša. V lekarnah je najbrž dovolj denarja, tako da bi lahko odprli novo lekarniško enoto pri nas. V Brežicah se z obnovo lekarne ta dejavnost zelo lepo razvija in mi želimo vsaj delček teh storitev imeti tu.« Vsaj en dan na teden si v Dobovi želijo tudi zdravnika.

Andrej Pinterič meni, da bi v lekarno v obmejno Dobovo verjetno prihajali tudi ljudje iz Hrvaške, tako kot so v Dobovo prihajali v bančno poslovalnico, dokler je matična banka ni zaprla. Da bi bile v Dobovi na voljo omenjene dejavnosti, bi si po mnenju obeh sogovornikov morala prizadevati tudi širša skupnost. »Izgubili smo že banko, pošto imamo v okrnjeni obliki. Dobova je obmejno območje, ampak to kot da drugi pozabljajo,« opozarja Gregor Černoga.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava